Predlog interventne zakonodaje, o kateri bo odločala vlada, uvaja dodatni razlog za odvzem nadomestila ob bolniški odsotnosti. Posameznik bi ga izgubil, če bi se izkazalo, da je bil ob nastopu dela ali dejavnosti že zdravstveno nezmožen za delo in da so razlogi za njegovo nezmožnost obstajali pred vključitvijo v zavarovanje. Ob pravico do nadomestila bi bil tudi, kadar ne bi upošteval zdravnikovih pisnih navodil o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela.
Predlog ob tem uvaja pravno podlago za določanje režima gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo, vključno z morebitnimi omejitvami odhoda v tujino, obveznostjo prisotnosti na domu ali določitvijo časovnih intervalov, ko sme posameznik dom zapustiti. Pri tujih delavcih bi kot relevantni naslov za nadzor upoštevali začasno prebivališče v Sloveniji. Odhod v državo stalnega prebivališča v času bolniške odsotnosti bi bil mogoč le z odobritvijo imenovanega zdravnika.
Obetajo si boljši nadzor
Na ministrstvu za zdravje si obetajo boljši nadzor nad utemeljenostjo bolniških odsotnosti. »Ti ukrepi prispevajo k zmanjšanju neupravičenih odsotnosti, povečanju preglednosti sistema ter razbremenitvi delodajalcev in zdravstvene blagajne,« so ocenili v predlogu. Tovrstnim idejam, o katerih smo nedavno že poročali, so bili doslej naklonjeni na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Predlog nove interventne zakonodaje uvaja tudi pravno podlago za laični nadzor nad ravnanjem posameznikov v času daljše bolniške odsotnosti, ko nadomestilo izplačuje ZZZS. Laični nadzor bi omogočal preverjanje spoštovanja navodil zdravnika in dejanskega bivanja zavarovancev v obdobju bolniške odsotnosti, ne da bi posegal v njihovo zdravstveno dokumentacijo, so napovedali v zdravstvenem resorju. Laični nadzorniki bi pridobili zgolj potrebne informacije o predpisanem režimu ravnanja, so predvideli. Podlaga za nadzor bi bila odredba imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Ukrep bi veljal prehodno, do sprejema posebnega zakona o laičnem nadzoru, je še razvidno iz predloga.
Na zdravstveni blagajni bi laični nadzor izvajali s svojimi zaposlenimi, za to pa bi lahko pooblastili tudi koga drugega (pravno ali fizično osebo). Nadzornik bi posameznika obiskal, se z njim pogovoril, podatke pa bi lahko pridobival iz javno dostopnih virov. Laični nadzor bi se zaključil s poročilom, ki bi ga nadzornik posredoval imenovanemu zdravniku. Ta bi na podlagi ugotovitev v osmih dneh ponovno presodil o bolniški odsotnosti. ZZZS bi o razlogih za ponovno presojo obvestil tudi posameznikovega delodajalca. »Gre za začasni ukrep, ki ga je nujno treba uvesti, saj se na tak način povečujeta preglednost in hitrost ukrepanja ob sumu zlorab,« so poudarili na zdravstvenem ministrstvu.
Pomisleki v detektivskih vrstah
Laični nadzor ob dolgotrajnih bolniških odsotnostih je predvidel tudi predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Spomnimo, omenjeni predlog je v državnem zboru začasno obtičal zaradi referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V Detektivski zbornici Republike Slovenije so nedavno opozorili, da bi predlagana ureditev pri laičnem nadzoru posegla v regulirano področje detektivske dejavnosti. Po njihovi oceni krši načelo sorazmernosti in varstva osebnih podatkov, poleg tega tudi ne zagotavlja strokovne usposobljenosti in nadzora nad postopki. Predlog bi ZZZS omogočal dejavnosti, ki po svoji naravi predstavljajo tako imenovana detektivska upravičenja brez omejitev, so ocenili v zbornici, čeprav ZZZS za to nima licence, pooblastil ali zakonske podlage. »Zbiranje podatkov brez nadzora pomeni tveganje kršitev zasebnosti, dostojanstva in zaupanja v zdravstveni sistem,« je v pripombah k predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zapisala predsednica detektivske zbornice Tina Kramberger.
V zbornici so predlagali razdelitev nadzora na administrativni in operativni del. Administrativni nadzor, ki zajema pregled dokumentacije, evidenc in uradnih registrov, naj izvaja ZZZS s svojimi zaposlenimi, so se zavzeli. Operativni nadzor pa naj na podlagi pooblastila zavoda in zdravniškega predloga izvajajo izključno licencirani detektivi v Sloveniji, ki so vpisani v evidenco zbornice, so dodali. Aktualni predlog interventnih ukrepov, ki obuja omenjene načrte ministrstva za zdravje, sicer zatrjuje, da laični nadzornik ne bo posegal v zakonsko predvideno domeno detektivov.
