Sistem bo v prihodnosti vzpostavljen za zaščito ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč. Njegov glavni namen bo pošiljanje opozorilnih obvestil, ki bo omogočalo hitro komunikacijo z ogroženimi prek mobilnih telefonov na določenih območjih. Na Upravi za zaščito in reševanje RS (UZRS) so pred dnevi pojasnili, da bo sistem namenjen uporabi v posebnih situacijah.
Močno piskanje, vibriranje telefona in potisna sporočila bodo tako uporabniki lahko zaznali v primerih neposredne nevarnosti. V to kategorijo spadajo veliki požari, potresi, poplave, razlitja nevarnih snovi, industrijske nesreče in teroristični napadi. Drugi primer bo opozarjanje na bližajoče se nevarnosti, med katere spadajo poplave, vetrolom, zemeljski plaz, neurje in teroristični napad. Sistem bodo pristojni uporabljali tudi za obveščanje o ukrepih prebivalcev pred, med naravnimi in drugimi nesrečami ter po njih in za pomoč pri iskanju pogrešanih oseb. Da bi bilo vse skupaj res učinkovito, naj bi sistem omogočal prenos sporočil že v nekaj sekundah.
Prošnjo bo dal vodja intervencije
Kako pa bo uporaba sistema potekala na terenu, denimo v primeru terorističnega napada? V takšnih primerih bo policija prek lastnih operativno-komunikacijskih centrov dobila obvestilo o nevarnosti na terenu od vodje intervencije. Ti centri bodo nato informacije predali UZRS in jim sporočili, za kako resno grožnjo gre. Na upravi bodo na podlagi informacij pripravili ustrezno sporočilo in ga poslali operaterju, ki bo obvestilo razširil med vse uporabnike mobilnih naprav na območju.
Da bi takšno delo tako na terenu kot v komunikacijskih centrih potekalo čim bolj gladko, so že v minulih mesecih pri gasilcih, policiji in drugih akterjih izvedli nekatera izobraževanja. Preden bodo sporočila zares poslana, bodo morali biti vodje intervencije na terenu stoodstotno prepričani, da gre za nevarnost. UZRS namreč ne predvideva, da bi v primeru prošnje to zavrnili.
Tudi na hišno številko natančno
Novi sistem bo UZRS omogočal pošiljanje sporočil in obveščanje ljudi tudi na posebej določenih območjih. To pomeni, da bodo denimo v primeru poplav v Črni na Koroškem sporočila dobili le tisti, ki bodo povezani na bazno postajo v Črni na Koroškem. Kot so omenjali na UZRS, naj bi sistem omogočal tako natančno določitev lokacije, da bi sporočila lahko v primeru nevarnih situacij dobili le prebivalci enega bloka. V praksi sicer sistem deluje širše, saj sporočila lahko dobijo tudi osebe na robu signala, ki ga oddaja določena bazna postaja.
Mogoča naj bi bila tudi nastavitev alarma na območja ob porečjih ali druge natančnejše lokacije. Ko bo uporabnik prišel na območje, kjer bo signal oddajala določena bazna postaja, se bo njegov alarm sprožil. Telefon bo ta signal prepoznal in ga shranil. Če se bo oseba nato z območja umaknila in se čez nekaj časa vrnila, ji telefon ne bo poslal ponovnega sporočila za alarm na istem območju.
Bo alarm piskal vsak teden?
Že pred testiranjem alarma so se med uporabniki mobilnih telefonov pojavljali pomisleki, ali bodo zdaj telefoni piskali in vibrirali pred vsakim močnejšim neurjem. Na UZRS so pojasnili, da bodo sistem uporabljali preudarno in le v situacijah, ko bodo lahko stoodstotno trdili, da se približuje nevarnost.
Uporabe alarma za območje celotne Slovenije razen v primerih testiranja ne predvidevajo, saj bi to pomenilo splošno nevarnost za celotno državo. Takšen alarm bi uporabili le v primeru jedrske nesreče. Uporabniki pa alarme lahko pričakujejo na manjših območjih, kjer se bodo pojavljale različne oblike groženj. Ob pošiljanju sistema operater kljub določitvi konkretnega območja ne bo vedel, kdo od uporabnikov je sporočilo dobil. Prav zato tudi ni mogoče, da bi UZRS sledil uporabnikom telefonov, so še pojasnili.