Kajenje je pri ženskah v naših krajih začelo naraščati z generacijami, ki so rojene po drugi svetovni vojni. Posledice, kot je pljučni rak, se pojavijo z zamikom več desetletij, so spomnili na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ženske iz omenjenih generacij so danes v starostnem obdobju, ko je obolevanje za pljučnim rakom najpogostejše – gre za obdobje med 65. in 80. letom. »Posledično je tudi pojavnost pljučnega raka pri ženskah v zadnjih dveh desetletjih zelo porasla,« so pojasnili v osrednji slovenski ustanovi za zdravljenje raka. K naraščanju prispeva še staranje prebivalstva, torej dejstvo, da je med prebivalci večje število žensk v višjih starostnih skupinah.
V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli okoli 1600 ljudi. Med njimi je moških še vedno opazno več, a zboli tudi več kot 600 žensk. V zadnjih petnajstih letih se je število primerov pri ženskah skoraj podvojilo, je že opozarjala stroka. Čeprav je delež kadilcev znatno manjši, kot je bil pred desetletji, pojavnost raka pljuč zaradi opazno pogostejšega obolevanja žensk kot v preteklosti še vedno narašča. Kljub napredku pri zdravljenju gre za enega od rakov z najslabšo prognozo. Zaradi njega umre okoli 1200 ljudi na leto. Kajenje tobaka je vzročni dejavnik pri več kot 80 odstotkih primerov pljučnega raka. Na njegov nastanek vpliva tudi pasivno kajenje, med drugimi vzroki naštevajo še izpostavljenost azbestu, radonu, ki prihaja iz zemljine skorje, ter težkim kovinam in njihovim spojinam. Med bolezenskimi znaki so lahko kašelj, hujšanje, občutek težkega dihanja, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali ramah, hripavost in težko požiranje.
Pri ženskah, ki so mlajše od 60 let, naraščanja obolevanja za rakom pljuč v zadnjih letih ne zaznavajo več, so nam potrdili na Onkološkem inštitutu. Delež kadilk se je v zadnjih desetletjih sicer zelo počasi nižal, ugotavljajo na Onkološkem inštitutu, podobno bo verjetno tudi s primeri pljučnega raka v prihodnje. V luči teh podatkov bodo veliko šteli dodatni napori za preprečevanje začetka kajenja in opuščanje kajenja med prebivalci, ugotavljajo v bolnišnici.
Premik na bolje obeta tudi presejanje, ki bi lahko omogočilo zgodnejše odkrivanje pljučnega raka. V program Luka bodo vključeni dolgoletni kadilci v starosti od 50 do 74 let, so pojasnili na Onkološkem inštitutu. Cilj raziskave, ki se bo predvidoma začela v naslednjih dveh letih, bo preverjanje upravičenosti in izvedljivosti populacijskega presejanja za pljučnega raka v Sloveniji. Stroka trenutno pripravlja vse potrebne smernice, ukvarja se tudi z analizo stroškovne učinkovitosti programa.
Neznanke novih izdelkov
Strokovnjake po drugi strani skrbi vpliv razširjene uporabe elektronskih cigaret in podobnih izdelkov. Ti so med mladimi vedno bolj priljubljeni, opozarjajo na Onkološkem inštitutu, njihovih posledic za zdravje pa pravzaprav še ne poznamo.
Uporabniki elektronskih cigaret so izpostavljeni rakotvornim snovem, kot so formaldehid, acetaldehid in akrolein, so našteli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Trenutno dostopne raziskave kažejo, da je uporaba elektronskih cigaret verjetno rakotvorna in verjetno povzroča rakava obolenja, predvsem pljučnega raka in raka ustne votline,« ugotavljajo. Trenutno tudi ni dokazov, da so ti izdelki manj škodljivi kot kajenje cigaret, so dodali. Podobno kot v primeru cigaret lahko posledice pričakujemo po desetletjih uporabe teh izdelkov, so še opozorili na NIJZ.
