Bolniki, ki prejemajo zdravila na recept, pogosto jemljejo še tista brez recepta ali prehranska dopolnila, opaža specialist interne medicine, primarij Matija Cevc. Pri tem se številni ne zavedajo, da lahko ti izdelki vplivajo na delovanje predpisanih zdravil ali pa imajo druge neželene vplive na njihovo zdravje. Na delovanje zdravil lahko denimo vpliva pegasti badelj, je ponazoril Cevc, ki vodi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ob sočasnem jemanju zdravil proti strjevanju krvi in protibolečinskih zdravil pa lahko nastanejo krvavitve. »Prepričanja, da so izdelki, za katere recept ni potreben, brez vsakršnih neželenih učinkov, ne držijo,« je poudaril.
Veliko previdnost Cevc svetuje tudi pri izdelkih z vitaminom K, saj lahko izničijo delovanje zdravil proti strjevanju krvi. Med prehranskimi dopolnili so lahko po drugi strani velike razlike. V nekaterih je natančno tisto, kar je navedeno na embalaži, v nekaterih primerih pa je to nepredvidljivo, tudi z vidika količine domnevno aktivne substance, je opozoril sogovornik. Prebivalcem svetuje, naj o izdelkih, ki jih jemljejo poleg predpisanih zdravil, odkrito povedo svojemu zdravniku. Smiselno je tudi, da se, če razmišljajo o jemanju zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil, pozanimajo tudi o tveganjih.
Različna zdravila, ista učinkovina
Čeprav so na voljo brez recepta, je treba zdravila uporabljati preudarno in odgovorno, so opozorili tudi na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Več zdravil z različnimi imeni lahko denimo vsebuje isto učinkovino, so poudarili. Paracetamol je denimo v več različnih protibolečinskih zdravilih in zdravilih proti simptomom gripe. »Če jemljemo več takih zdravil hkrati, lahko nevede presežemo varni odmerek, kar vodi v okvare jeter, želodca ali ledvic,« so pojasnili na JAZMP.
Učinkovina je vedno navedena na embalaži in v navodilu za uporabo zdravila pod tovarniškim oziroma lastniškim imenom zdravila, so spomnili. Ob jemanju več zdravil hkrati je tako pomembno preverjanje, za kakšne učinkovine gre.
Tudi zdravila brez recepta lahko povzročijo neželene učinke, kot so prebavne motnje, zaspanost, alergijske reakcije ali poškodbe želodčne sluznice, so našteli na JAZMP. Mogoče je tudi medsebojno delovanje z drugimi zdravili, nekatera zdravila brez recepta pa lahko oslabijo ali okrepijo učinek zdravil na recept. Zgodi se lahko tudi, da zdravila brez recepta začasno omilijo simptome, a prikrijejo resnejšo bolezen. »Zato jih je priporočljivo uporabljati le krajši čas, denimo nekaj dni, kot je navedeno v navodilu za uporabo. Če se težave ne izboljšajo, je treba obiskati zdravnika,« svetujejo na JAZMP. Otroci, starejši, nosečnice in kronični bolniki so ranljivejši za zaplete ob nepravilni uporabi zdravil brez recepta, so še opozorili.
Prebivalcem svetujejo, naj natančno preberejo navodila za uporabo in naj se ob dvomu obrnejo na farmacevta ali zdravnika. Ob tem svetujejo previdnost pri uporabi prehranskih dopolnil. Tudi ta so na voljo brez recepta, a niso namenjena zdravljenju ali lajšanju bolezenskih težav. Čeprav pri njih neželeni učinki niso navedeni in niso omenjene možnosti medsebojnega delovanja z zdravili, to ne pomeni, da se ti ne morejo pojaviti, so ob mednarodni kampanji ozaveščanja o uporabi zdravil brez recepta posvarili pri JAZMP.
Predolgo in v prevelikih odmerkih
»Po naših opažanjih je razširjeno zmotno prepričanje, da so zdravila brez recepta v primerjavi s tistimi na recept neškodljiva. Zato se pogosto uporabljajo predolgo ali celo v prevelikih odmerkih,« ugotavlja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Farmacevtski strokovni delavci v lekarnah lahko bolnikom pomagajo razumeti navodila za uporabo, je poudarila, lahko jih tudi opozorijo na morebitne neželene učinke in preverijo, ali bi lahko nastale nevarne kombinacije z drugimi zdravili. Kot primer pogoste pretirane uporabe zdravil brez recepta je navedla analgetike, torej zdravila za lajšanje bolečin.
Zadnji podatki o zastrupitvah z zdravili v Sloveniji so na voljo za leto 2023, ko jih je bilo 134. Zastrupitev z neopioidnimi analgetiki, antipiretiki za zniževanje vročine in antirevmatiki je bilo osem. Omenjene statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vključujejo tako zdravila na recept kot tista, pri katerih recept ni potreben. Daleč največ, 49, pa je bilo po podatkih NIJZ zastrupitev z antiepileptiki, sedativno-hipnotičnimi zdravili in antiparkinsoniki.
