Predlog kadrovske strategije za zdravstvo do leta 2035, ki je trenutno v javni obravnavi, obeta obširno dodatno zaposlovanje s spremembami v izobraževanju. Bodoči zdravniki se bodo poleg programov v Ljubljani in Mariboru izobraževali še na Univerzi na Primorskem, so na ministrstvu za zdravje povzeli že znane načrte, na mariborski univerzi pa bi uvedli nov študijski program babištva. Vloga babic se bo obenem povečala, je razvidno iz predloga. Po tujih vzorih bi bile zadolžene za spremljanje zdrave nosečnosti in vodenje nezapletenega poroda.
Nova usposabljanja
Spomnimo, da babiške preglede nosečnic omogoča že obstoječa zakonodaja, a se ta možnost ni zares prijela. Strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in sodelavcev v sistemu zdravstvenega varstva 2025–2035, kot so poimenovali omenjene kadrovske načrte, napoveduje dodatna usposabljanja za takšno možnost. Vzpostavili bi tudi ambulante za babiško oskrbo. Namen je izboljšanje dostopnosti in kontinuiteta oskrbe, so v predlogu poudarili na ministrstvu za zdravje. Nova specialna znanja bi pridobivali tudi fizioterapevti.
Predlog izpostavlja kadrovski primanjkljaj, ki se pojavlja kljub povečevanju števila zaposlenih v zdravstvu. V zdravstvenem resorju so ga pripisali neusklajenosti med izobraževalnimi zmogljivostmi, demografskimi spremembami in naraščajočimi potrebami prebivalcev. Poleg tega je slovensko zdravstvo pred množičnim upokojevanjem, do leta 2034 bo ostalo brez več kot 9000 zdravstvenih delavcev. Med njimi bo več kot 4000 tehnikov zdravstvene nege, blizu 2000 zdravnikov in več kot tisoč diplomiranih medicinskih sester. V zdravstvenem resorju bodo skušali zdravstvene delavce spodbujati, da ostanejo tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. To bi med drugim dosegli z možnostjo krajšega delovnega časa.
Nekateri roki se iztečejo čez desetletje
Spreminjajo se tudi potrebe. Zaradi hitrega staranja prebivalstva bodo zlasti iskani nekateri specialisti, na primer za geriatrijo, kjer se posvečajo starostnim boleznim. S spremembami v izobraževanju nameravajo v zdravstvenem resorju povečevati število tehnikov zdravstvene nege. Na srednjih zdravstvenih šolah bi na primer uvajali tudi gimnazijske programe, ki bi razširili posameznikove možnosti v nadaljevanju. Obeta se še nov program pripravništva za bolničarje-negovalce. V omenjeni poklic bodo skušali privabiti tudi odrasle. Če se bodo želeli prekvalificirati, jim bodo na voljo prilagojene oblike izobraževanja, vključno s krajšimi programi in usposabljanjem na delovnem mestu, napoveduje predlog strategije. Izpostavlja tudi pomanjkanje farmacevtskih tehnikov in zobotehnikov, med rešitvami pa omenja izboljšanje delovnih pogojev, plačila in možnosti napredovanja. Podrobnosti, kako bi to dosegli, predlog strategije ne prinaša.
Iz predloga je mogoče razbrati tudi, da se bodo širile finančne spodbude za izbiranje »prioritetnih« zdravniških specializacij. Spomnimo, ta teden so se vrstili pozivi k spodbudam za specializacije iz urgentne medicine, za katero se je na zadnjem razpisu po prvih podatkih odločil en sam kandidat.
Eden od odgovorov na pomanjkanje osebja bo sistemska ureditev kadrovskih štipendij, predlog strategije stavi tudi na specializacije zdravstvenih delavcev. Rok pri vzpostavljanju novih specializacij zdravstvenih delavcev se bo sicer iztekel čez desetletje. Varnostne standarde, kjer gre za razmerje med številom pacientov in posameznimi poklicnimi skupinami, bi določili do leta 2030. Strategija izpostavlja tudi pomanjkanje osebja na podeželskih območjih, iz nje pa za zdaj ni razvidno, kako konkretno se bodo zdravstvene oblasti na težavo odzvale. Tudi podrobnosti sprememb, s katerimi bodo skušali v Slovenijo pritegniti več zdravstvenih delavcev iz tujine, še niso jasne. Dodatne ekipe nameravajo po drugi strani vzpostaviti v dolgotrajni in paliativni oskrbi, magistri farmacije pa bi imeli večjo vlogo pri prilagajanju zdravljenja z zdravili. Predlog strategije bo v javni obravnavi do 29. oktobra.
