Zakonski predlog, ki naj bi po več kot dvajsetih letih nadomestil obstoječo ureditev, je pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Čeprav je prestal vse potrebne zakonodajne faze, vključno z odborsko obravnavo, se zadnje glasovanje znova odmika. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na vprašanje, zakaj zakona ni na dnevnem redu, ne odgovarja, na ministrstvu pa vztrajajo, da bo obravnavan na eni od prihodnjih sej.
Med razlogi za prelaganje so se v minulih mesecih izmenjevale različne razlage: najprej koalicijsko usklajevanje glede posameznih členov, nato domnevna neprimernost, da bi bil zakon na isti seji kot interpelacija zoper kulturno ministrico, zdaj pa – po navedbah več sogovornikov – taktiziranje. Z zakonom naj bi namreč čakali tako dolgo, da opoziciji ne bi bilo več smiselno vlagati pobude za naknadni zakonodajni referendum, kar pomeni, da bi bil lahko potrjen šele tik pred parlamentarnimi volitvami.
Glavna nasprotnica zakona, stranka SDS, referenduma za zdaj ni napovedala, a možnosti zanj ni izključila. V stranki so zakon v preteklosti označevali za nepotreben, saj da ključne težave medijskega prostora že ureja evropski akt o svobodi medijev, ki bo začel veljati avgusta. Vendar bodo nekatere določbe kljub temu zahtevale prenos v slovenski pravni red ali nadgradnjo z nacionalno zakonodajo.
Če zakon ne bo potrjen še v tem mandatu, bo nova koalicija odločala tudi o shemah državne pomoči za tiskane in digitalne medije, ki jih v različnih oblikah izvaja večina držav članic. Ker gre za sheme državne pomoči, jih bo treba po potrditvi zakona prijaviti evropski komisiji, postopek odobritve pa lahko traja več mesecev.
V zakonskem besedilu ni naveden natančen znesek, ki bi bil namenjen podpori medijem. Po doslej dostopnih informacijah naj bi bilo v proračunu za ta namen rezerviranih okoli osem milijonov evrov, tako za razpise za sofinanciranje vsebin kot za izvajanje obeh shem pomoči. Ministrica Asta Vrečko je ob tem napovedala, da bo o dodatnih sredstvih potekala razprava pri pripravi proračunskih dokumentov za letošnje leto. Do takrat pa eden ključnih zakonov za medije ostaja brez datuma potrditve – in brez zagotovila, da sploh pride na vrsto.
