Po njegovih besedah obe »upornici« ne nameravata zapustiti koalicije – kar je, kot pravi, tudi edino racionalno – Gibanje Svoboda pa tudi ne kaže, da bi iz tega ustvarili velik problem. »Tudi zato, ker se v Gibanju Svoboda zavedajo, da javno mnenje ni na njihovi strani,« je povedal Biščak. »Vendar pa je to zgolj načelno. Problem utegne nastati, ko se bo treba pogovarjati o konkretnih številkah. Pred volitvami to pomeni sprejemanje proračuna. V proračunu za leto 2025 je za obrambo predvidenih 1,36 odstotka BDP, Golob pa je javno obljubil, da bomo letos dosegli 2 odstotka, in doživel Ruttejevo trepljanje po rami. Se lahko izogne tej obljubi? Ali jo je mogoče uresničiti brez rebalansa? Menim, da ne.«
Kot je pojasnil, bo v primeru rebalansa Levica gotovo proti, pri SD pa bo vse odvisno od posegov v proračun, ki bodo predlagani za dosego Golobovega obljubljenega odstotka. »Bo šel Golob z v vladi neusklajenim proračunom v parlament in ga izglasoval z glasovi SDS? Politično bi bil to samomor,« dodaja Biščak. Meni, da se bo zadeva okoli Golobove udeležbe na vrhu Nata zdaj pomirila, da pa utegne nevarno eskalirati ob proračunskih debatah.
»SD in Levica pristajata na podrejeno vlogo«
Na vprašanje, ali res obstaja možnost, da ne SD ne Levica ne bi vedeli ali opazili razširitve dnevnega reda s točko o odhodu premierja v Haag, in kako je mogoče, da v obeh strankah nihče ni prebral gradiva, ko pa je bilo slednje poslano po elektronski pošti na več kot 200 naslovov, tudi vsem ministrom, Bogdan Biščak odgovarja: »Dejstvo, da SD in Levica nista prebrali gradiva – in verjamem, da ga nista, saj je to običajen način funkcioniranja ministrov – za vrh Nata, kaže na njuno pristajanje na podrejeno vlogo v vladi in na odločilen vpliv Goloba na mednarodne zadeve.«
Dodaja, da ne gre za piar, ampak za zavedanje, da sta jo z lahkomiselnim spregledom, da je vladanje več kot le ukvarjanje z »lastnimi« ministrstvi, močno polomili in zdaj rešujeta, kar se rešiti da. Po njegovih besedah, ker ne gre za piar, bosta stranki tudi v prihodnje vztrajali pri sedanjih stališčih. »Kot rečeno, kam bo to privedlo vlado, pa se bo pokazalo ob sprejemanju rebalansa oziroma proračuna,« dodaja.
