Na spletni aplikaciji so prikazani različni podatki o trenutnem stanju na področju prometa po posamezni občini in na ravni Slovenije. Tako lahko za področje javnega potniškega prometa vidimo podatke za vsako posamezno občino, medtem ko so denimo podatki o številu avtomobilov predstavljeni regionalno. Krajinska arhitektka Mojca Balant iz UIRS je zagotovila, da bodo aplikacijo še dopolnjevali, njen namen pa je predstavitev in združitev podatkov, s katerimi bo mogoče vrednotiti posamezne prometne strategije, ki jih pripravljajo občine.
Vrednotenje prometnih strategij
Kot je pojasnila Balant, smo sredi drugega vala priprave prometnih strategij. Gre za strateške dokumente za načrtovanje prometa in ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Slovenske občine so letos pripravile ali pa še pripravljajo okoli 190 takšnih dokumentov. Z aplikacijo bodo lahko spremljale učinkovitost izpolnjevanja ciljev. »Želeli smo zbrati ključne podatke, ki kažejo na stanje prometa v Sloveniji,« je pojasnila Balant.
Na spletni strani so ti združeni na enem mestu, jemljejo pa jih iz javno dostopnih podatkovnih baz, kot so Statistični urad, Eurostat in ZRC SAZU. Trenutno aplikacija prikazuje podatke v devetih sklopih, med drugim o lastništvu osebnih avtomobilov in javnem potniškem prometu, pa tudi prometnih nesrečah in starostni strukturi prebivalstva. V prihodnosti bodo dodali še druge kriterije, denimo izpuste CO₂.
Demografija in promet
Demografija oziroma problem staranja prebivalstva je po mnenju strokovnjakov eden izmed osrednjih kriterijev, ki jih morajo odločevalci vključiti v načrtovanje prometnih strategij. »Vse bolj je jasno, da že iz same demografske strukture in raziskav po svetu lahko sklepamo, da več kot tretjina prebivalcev v Sloveniji ne more ali pa ne sme voziti avtomobila,« je izpostavil vodja skupine za transformativno prometno načrtovanje Aljaž Plevnik. Nezmožnost vožnje z avtomobilom sicer ni povezana samo s starostjo, ampak je lahko tudi posledica različnih vrst nesreč ali oviranosti. Rešitev vidi Plevnik v krepitvi javnega potniškega prometa.
»Delež starejšega prebivalstva raste in pri izdelavi občinskih prometnih strategij se ubadamo z izzivom, kako omogočati dostopnost za prebivalce, ki ne morejo uporabljati avtomobila. Na podeželju je potniški promet slabo razvit. Demografske projekcije kažejo, da se bo odstotek starejših do leta 2045 še zelo povečal,« je še pojasnil Plevnik.
Primer Japonske
Starostna struktura japonskega prebivalstva je že danes takšna, kot jo v Slovenji pričakujemo čez 20 let. Plevnik je zato navedel primer mesta Toyama, veliko toliko, kot je Ljubljana, in kjer so v zadnjih letih uspešno zmanjšali število avtomobilov z uvedbo modela »kompaktnega mesta.« To pomeni, da širijo javni potniški promet in omejujejo avtomobilskega.
Nova naselja gradijo predvsem ob glavnih prometnih žilah: »Imajo bistveno manj parkirnih mest in ne poznajo parkiranja na ulici. Tudi zaradi tega je cestnega prometa bistveno manj. Poleg tega je kolesarski promet močno reguliran, tudi parkiranje koles strogo nadzorujejo, podobno kot avtomobile. Pustijo jih lahko samo na označenih mestih. Novogradnje pa načrtujejo samo v neposredni okolici postaj javnega potniškega prometa in s subvencijami spodbujajo nakup stanovanj za mlade na teh območjih.«
