Več kot trem četrtinam prebivalcev Slovenije, ki jih je zajelo spomladansko anketiranje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vedenjski perspektivi in zdravju, se zdi verjetno, da se bo v naslednjih petih letih v naši neposredni bližini zgodila naravna nesreča. Več kot polovica jih meni, da je verjeten izbruh zelo nalezljive bolezni. Več kot polovici se zdi po drugi strani malo verjetno, da bi se zgodili oboroženi spopadi, teroristični napadi in nesreče, ki jih povzroči človek.
Pogostejše skrbi kroničnih bolnikov
Nekaj več kot polovica anketiranih oseb občuti anksioznost, ko pomislijo, da bi lahko v prihodnosti ponovno doživeli pandemijo. Od tega je, ko gre za misel na ponovno pandemijo, glede na ugotovitve NIJZ zelo anksioznih 3,6 odstotka anketiranih oseb (pri anksioznosti gre za neprijetno vznemirjenost oziroma napetost zaradi občutka ogroženosti). Devet od desetih anketirancev ima doma komplet prve pomoči, osem od desetih ima tridnevno zalogo pijače in hrane ter zalogo zdravil, skoraj sedem od desetih pa zalogo zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev. Nekaj manj kot 30 odstotkov anketirancev ima doma vsa sredstva, po katerih so jih povprašali: poleg že naštetih gre še za vodo za kuhanje.
Na NIJZ so tokrat vzeli pod drobnogled tudi pojav zaskrbljenosti zaradi tako imenovanih polikriz; gre za izraz, ki označuje več med seboj povezanih kriz. Anketirance so spraševali, kako pogosto so imeli v zadnjih dveh tednih občutke živčnosti, tesnobe ali napetosti ali pa niso mogli ustaviti svojih skrbi zaradi različnih potencialno kriznih situacij. Pri skoraj trinajstih odstotkih anketirancev se kažejo simptomi anksioznosti zaradi tveganj, povezanih z energijo, pri skoraj dvanajstih zaradi tveganj na področju finančne stabilnosti.
V primeru geopolitičnih nestabilnosti ima simptome anksioznosti dobrih devet odstotkov anketiranih, v primeru novih varnostnih tveganj in terorizma se pojavljajo pri malo manj kot osmih odstotkih. Pri nekaj več kot šestih odstotkih se ti simptomi pojavljajo na račun družbenih napetosti in gibanj, podoben je delež pri tveganjih, povezanih z umetno inteligenco, tveganjih, povezanih z naravnimi viri in biotsko raznovrstnostjo, ter v primeru pandemij in nalezljivih bolezni. Anksiozni simptomi zaradi kibernetskih varnostnih tveganj se pojavljajo pri nekaj manj kot šestih odstotkih, zaradi podnebnih sprememb pa pri nekaj manj kot petih odstotkih. »Simptome anksioznosti zaradi posameznih kriz ima več oseb, ki živijo same, več oseb, ki imajo vsaj eno kronično bolezen, in več oseb s povečanim tveganjem pojava depresivne motnje,« so izpostavili na NIJZ.
Kako priti naproti
Ena od priložnosti, kako prebivalcem v takšnih okoliščinah priti naproti, je patronažno zdravstveno varstvo. Na račun resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja iz leta 2018 je bilo v sistem vključenih približno sto dodatnih patronažnih timov, je pojasnila dr. Martina Horvat, nacionalna koordinatorica patronažnega zdravstvenega varstva na NIJZ. Ob številnih drugih obveznostih, ki so jim naložene, patronažnim medicinskim sestram kljub temu zmanjkuje priložnosti za preventivo. Njen delež se kljub kadrovskim okrepitvam ni dvignil, kot bi pričakovali. Tudi z vidika zaznavanja potencialnih težav v duševnem zdravju pri pacientih, ki jih obiskujejo patronažne medicinske sestre, bi se bilo po oceni sogovornice smiselno vprašati, kakšna naj bo prihodnja organizacija. Patronažne medicinske sestre lahko paciente, kadar je treba, usmerijo k ustreznim strokovnjakom, ugotavlja Martina Horvat. »Ljudje včasih ne najdejo poti do pomoči, ki jo potrebujejo, nekateri prebivalci pa morda celo ne poznajo možnosti, kakršne so na primer na voljo v centrih za duševno zdravje. Patronažna medicinska sestra lahko pacientom pomaga navigirati skozi zdravstveni sistem,« je poudarila.
Kadrovske okrepitve v patronažnem varstvu so več kot potrebne, opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Zaradi povečanih obremenitev s kurativnimi obravnavami pogosto zmanjkuje časa za načrtovane preventivne obravnave starejših in kroničnih pacientov, ki so usmerjene v prepoznavo različnih dejavnikov tveganja, opažajo. Med njimi so tudi dejavniki za razvoj anksioznosti in depresije. Posledica so omejene možnosti za sistematično zaznavanje omenjenih simptomov, ugotavljata predsednica zbornice Anita Prelec in Staša Rojten, predsednica tamkajšnje sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. V patronažnem varstvu se pogosto srečajo tudi s stisko; ko so težave že zaznane, pa je dostop do psihološke pomoči za mnoge paciente omejen ali zelo počasen. Čakati je treba tudi več kot eno leto, so spomnili.
Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki zaznajo psihološke težave pri bolnikih v domačem okolju, opažajo v zbornici. Težave se večkrat kažejo s povečano zaskrbljenostjo, lahko pa tudi z motnjami spanja. »Bolniki običajno svojih težav ne izrazijo neposredno, ampak jih patronažne medicinske sestre odkrijejo posredno s pogovorom,« ugotavljajo. Ob zaupanju in dobrem odnosu, ki se vzpostavi med obravnavami, bolniki postopoma spregovorijo tudi o svojih občutkih. Patronažni medicinski sestri ravno redni obiski pri istem bolniku omogočajo opazovanje sprememb v razpoloženju, vedenju in komunikaciji, so poudarili v zbornici.
