Na Transparency International Slovenia zaznavajo, »da politične institucije v Sloveniji le deloma podpirajo delovanje učinkovitega sistema integritete v praksi, vključno z delovanjem komisije za preprečevanje korupcije (KPK)«, je zapisala generalna sekretarka društva Maruša Babnik. »Odločbe KPK se vedno znova javno kritizira in se jih ne spoštuje oziroma nimajo posledic. Na to nakazujeta tudi dolgoletna kadrovska podhranjenost KPK ob povečanih pristojnostih in neurejen položaj funkcionarjev KPK, ki je znotraj plačnega sistema neustrezen glede na preostale sorodne neodvisne organe,« je dodala.
Doslej še niso zaznali povišane javne kritičnosti vlade do delovanja KPK glede na pretekla leta in pretekle mandate vlad ali konkretnih indicev o želji po ukinitvi tega organa. Ustavno sodišče je sicer že leta 2007 odločilo, da KPK ni mogoče kar ukiniti, ne da bi ustanovili podoben, primerljiv, neodvisen organ ali pa prenesli njegove pristojnosti na obstoječ organ z zadostno stopnjo neodvisnosti, je spomnila Babnikova in dodala, da na Transparency International temu odločno nasprotujejo. Ne glede na to, da ne zaznavajo tendenc po ukinitvi KPK, pa je izpostavila, da je bilo lani načrtovano sprejetje prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije, ki bi zamenjala obstoječo resolucijo, a še ni bila sprejeta. »Predlog je bil celo poslan v vlado brez javne obravnave, kar je povsem nesprejemljivo,« je dejala Babnikova in pozvala odločevalce, da se predlog prenovljene resolucije čim prej vrne iz vlade, izvede postopek javne razprave in nato v čim krajšem času sprejme, saj bi bil ob bolj strukturiranem vključevanju vpletenih predlog resolucije lahko bolj dodelan in konkretnejši od trenutnega. Naslednji korak je priprava akcijskega načrta za doseganje ciljev resolucije, ki bi moral biti pripravljen v treh mesecih od sprejema resolucije, a se z zamikom sprejema resolucije zamika tudi konkretizacija ukrepov na področju integritete in preprečevanja korupcije.
Še vedno je velik izziv tudi zagotavljanje zadostnih virov in sredstev za delovanje drugih stebrov na področju preprečevanja korupcije. »Odgovorna politika, ki s krepitvijo transparentnosti in integritete ter preprečevanjem korupcije misli resno, bi morala okrepiti tako položaj KPK kot tudi položaj akterjev v nevladnem sektorju,« je poudarila Babnikova.
