Slovensko zdravstvo bo v prihodnje razdeljeno na regije. Predvidele so jih že letos sprejete spremembe temeljne zdravstvene zakonodaje, podrobneje pa so določene v predlogu uredbe, ki je trenutno v javni obravnavi. Regije bodo med drugim vplivale na povezovanje javnih zdravstvenih zavodov in neprekinjeno zdravstveno varstvo, v zdravstvenem resorju pa si od njih obetajo raznovrstne premike na bolje.
Širši nabor storitev
V zdravstvenem resorju poudarjajo, da delitev ozemlja na zdravstvene regije ne posega v pravico pacientov do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti. Predlog uredbe prav tako ne določa števila splošnih in specialnih bolnišnic v posamezni zdravstveni regiji. Kaj bodo kje počeli, bo opredelila prihodnja mreža javne zdravstvene službe, so dali vedeti.
V obrazložitvah predlagane uredbe so že nakazali spremembe pri razporejanju osebja znotraj zdravstva. Zaradi majhnega obsega storitev v manjših regijah zdravstveno osebje pogosto nima zadostne klinične prakse, so izpostavili. Ob redki izvedbi nekaterih postopkov so izidi zdravljenja manj zanesljivi, so spomnili, to pa otežuje tudi standardizacijo strokovnih protokolov. »Poleg tega se v manjših okoljih težje oblikujejo multidisciplinarni timi, ki so nujni za obravnavo kompleksnejših primerov,« ugotavljajo na ministrstvu. Z večjo regijsko pokritostjo je mogoče načrtovati širši nabor zdravstvenih storitev že na regionalni ravni, ocenjujejo. Povezovanje, ki se obeta, bo po njihovi oceni prispevalo k večji varnosti in boljši dostopnosti zdravljenj.
Šest regij
V manjših zdravstvenih regijah pogosto primanjkuje ključnih strokovnjakov, kot so specialisti anesteziologije in urgentne medicine, so dodali. To otežuje zlasti zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, opažajo, zaradi kadrovskih omejitev pa je organizacija 24-urnega dežurstva včasih celo neizvedljiva. Ob večjih zdravstvenih regijah bo mogoča racionalnejša razporeditev kadra, pričakujejo na ministrstvu za zdravje, večja bo tudi fleksibilnost pri organizaciji dela. Prednost tovrstnih sprememb bo tudi racionalna uporaba opreme z boljšimi pogoji za usposabljanje zdravstvenega osebja, so napovedali. Od novosti pričakujejo še boljše strateško načrtovanje in usklajevanje na vseh ravneh zdravstva.
Zdravstvenih regij bo šest. Regija center bo obsegala osrednjeslovensko statistično regijo, regija vzhod zasavsko, savinjsko in koroško statistično regijo, regija severovzhod bo zajela podravsko in pomursko statistično regijo, regija jugovzhod posavsko in jugovzhodno Slovenijo, severozahod bo pomenil gorenjsko statistično regijo, goriška, obalno-kraška in primorsko-notranjska statistična regija pa bodo v zdravstveni regiji zahod.
Brez čudežne paličice
Kot smo poročali, je nedavna objava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pokazala na presenetljivo veliko geografsko neenakost v slovenskem zdravstvu. Prebivalci jugovzhodne Slovenije so na operacijo, pri kateri jim vstavijo endoprotezo kolena, na primer čakali več kot dve leti dlje od prebivalcev Pomurja. Kot enega od dejavnikov, ki lahko povzročajo tovrstne razlike, so na NIJZ izpostavili neenakomerno razporeditev zmogljivosti izvajalcev med regijami.
Letošnje zakonske spremembe, ki so napovedovale pravičnejše razporejanje obremenitev znotraj javnega sistema, se doslej niso izkazale za čudežno paličico. Zdravstveni zavodi, kjer sami ob velikih obremenitvah in pomanjkanju osebja stežka zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, se tako še vedno zanašajo predvsem na dobro voljo osebja iz drugih zavodov.
