Protestnik Jaša Jenull je pred nekaj dnevi prejel še tretjo tožbo policije in MNZ, tokrat za mnogo višjo vsoto – več kot 34.000 evrov. Tožba se nanaša na Jenullovo domnevno organizacijo protesta pred parlamentom junija 2020, ko so na Trgu republike državljani sedeli na tleh in glasno brali ustavo. Kot je znano, so se tedaj nadnje spravili oklepljeni policisti in jih dobesedno odnašali s prizorišča. Policija trdi, da je Jenull z organizacijo protesta policiji povzročil visoke stroške, zdaj pa od njega terja povrnitev škode.
Tožbo je v imenu državnih organov vložilo državno odvetništvo. To je storilo kljub mnogim opozorilom, da bo tožba padla, saj sta svoboda govora in pravica do spontanega protesta zagotovljeni z ustavo. Po naših informacijah je tudi samo državno odvetništvo večkrat opozorilo MNZ in policijo, da tožbe ne bodo uspešne in da Jenullu niti ni mogoče pripisati organizatorske vloge. Janševa vlada je na koncu odvetništvo prisilila, da je vložilo vse tri sodne zahtevke. Še več naj bi jih sledilo, če se ne bo vlada hitro zamenjala. Bodoči mandatar Robert Golob je napovedal, da bo pregone protestnikov preklical.
Vsak dan nove kazni
»Znesek zadnje tožbe je tako visok, da res ne vem, kakšna bo moja prihodnost,« je v pogovoru za Dnevnik povedal Jenull. »Če bi na sodišču izgubil, bi bilo lahko denimo ogroženo stanovanje, v katerem živim z družino,« je dejal. »Potem ne bi mogel več pokrivati niti osnovnih eksistenčnih potreb.« Obenem, pravi Jenull, še vedno, tudi po volitvah, vsak dan prejema nova obvestila o globah zaradi domnevnega organiziranja protestov. »S temi postopki me hočejo utišati in izčrpati,« pravi Jenull. »Zasipajo me s pošto, na teden dobim več kuvert s kaznimi. Pri pregledovanju poštnega nabiralnika moram biti ves čas pozoren,« opisuje svoj vsakdan. Če bi katero od pošiljk spregledal in na poziv za plačilo ne bi odgovoril, bi se štelo, kot da s kaznijo soglaša. V skrajnem primeru bi mu potem lahko grozil tudi zaseg sredstev.
Kazni znašajo od 500 do 750 evrov za posamezni protest. Kot je znano, se je Jenull udeleževal petkovih protestov stopet zaporednih tednov, od aprila 2020 do aprila 2022. V zadnjem času je začel dobivati še dodatne kazni za ločene protestne akcije, na katerih so se zbirali predvsem kulturniki, je povedal. Vsako obvestilo o kazni preda Pravni mreži za varstvo demokracije, ki protestnikom nudi pravno pomoč, je še povedal Jenull.
Čakanje na zaključek
V okviru Pravne mreže se z njegovimi sodnimi primeri ukvarja odvetnica Jasna Zakonjšek. »V odgovoru na tožbo pojasnjujemo razliko med spontanimi protesti in organiziranimi protesti, razliko med pobudniki protestov in organizatorji ter opozarjamo na pomen pravice do mirnih shodov,« je na Dnevnikovo vprašanje o odzivu na zadnjo tožbo odgovorila odvetnica. »Pri tem se opiramo na stališče ustavnega sodišča, na smernice beneške komisije in ustaljeno prakso evropskega sodišča za človekove pravice pa tudi na to, da je v zakonu o javnih zbiranjih – prav zaradi pomena, ki ga imajo za demokracijo mirni shodi – določeno, da je mogoče terjati povračilo stroškov le, ko gre za prireditve. Policija pa mora v skladu s tem zakonom po uradni dolžnosti vzdrževati javni red, ko gre za demonstracije. Pri tem sploh ni razlike med organiziranimi in neorganiziranimi shodi. Policija si torej, ko gre za proteste, v nobenem primeru ne more vzeti pravice, da bi jih obravnavala kot prireditev. Dolžnost države oziroma policije ni le to, da dopušča mirne shode, ampak tudi, da jih omogoča. To vključuje tudi dolžnost policijskega varovanja mirnih shodov. Tej dolžnosti se država ne more izogniti niti ne more s tem povezanih stroškov prevaliti na posameznike, ki jih označi za organizatorje samo zato, ker so redni in aktivni udeleženci protestov in glasni kritiki vlade,« je opozorila Jasna Zakonjšek.
Po njenem mnenju bo »vsakdo, ki bo zadevo ocenjeval na podlagi pravnih argumentov in ne na podlagi tega, kdo je tožena stranka, lahko brez zadržkov sprejel odločitev, da je treba od tožbenih zahtevkov odstopiti«.
