Z nezmanjšano hitrostjo, po začrtani časovnici, se nadaljuje projekt drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2). Gradivo za pripravo državnega prostorskega načrta je v javni obravnavi do konca septembra. Potencialna dobavitelja nove nuklearke, francoski EDF in ameriški Westinghouse, sta medtem pripravila študiji izvedljivosti projekta v Sloveniji. Gen energija je zanju odštela osem milijonov evrov.
»Dobavitelja sta potrdila, da je mogoče v Krškem postaviti standardno elektrarno, z določenimi dodatnimi analizami in prilagoditvami,« je razložil Vinko Planinc, vodjo sektorja za nove jedrske objekte v Gen energiji. Westinghouse je Slovencem ponudil elektrarno tipa AP 1000 z 1117 megavati moči, EDF je ponudil dva modela, in sicer z 1200 in 1650 megavati moči.
Ker je zmogljivost reke Save že skoraj povsem izkoriščena za hlajenje obstoječe nuklearke, sta oba dobavitelja predlagala gradnjo velikih hladilnih stolpov na naravni vlek. »Francoski stolp bi bil visok 195 metrov, ameriški bi bil 15 metrov nižji,« je razkril Planinc in dodal, da vsi predlagani modeli nukleark izpolnjujejo pogoje za zagotovitev ustrezne poplavne in potresne varnosti, prav tako bi bilo mogoče življenjsko dobo reaktorjev, ki so zasnovani za obratovanje do 60 let, ob izpolnjevanju pogojev podaljšati na 80 let.
Za elektrarno najmanj deset milijard evrov
Dobavitelja sta po njegovih besedah potrdila, da se ocenjeni stroški izvedbe projekta gibljejo v okvirjih ekonomske študije Gen energije iz leta 2024. V njej je bil strošek naložbe ocenjen na 9500 evrov po kilovatu inštalirane moči. Ameriška elektrarna bi torej stala okoli 10,6 milijarde evrov, francoska različica pa 11,4 oziroma 15,7 milijarde evrov. »Seveda bodo na končni strošek vplivali še podrobne zahteve, specifikacije in pogajanja,« je poudaril Planinc.
Nevladna organizacija Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) je junija objavila neodvisno ekonomsko analizo projekta JEK 2, v kateri so med drugim izračunali ekonomsko utemeljenost projekta. Več kot 10.000 simulacij je pokazalo na zgolj 33,2-odstotno verjetnost, da se bo projekt vlagatelju izplačal. V dveh od treh hipotetičnih primerov bi bila naložba v JEK 2 izgubarska. Projekcije Gen energije so bistveno bolj optimistične in napovedujejo več kot 65-odstotno verjetnost pozitivnega ekonomskega razpleta.
Paravan pohvalil študijo nevladnikov
Gen energija je napovedala, da bo prodajna cena megavatne ure električne energije iz JEK 2 znašala 70,2 evra. Projekcije v neodvisni študiji so pokazale, da bo najbolj verjetna prodajna cena 107 evrov za megavatno uro, kar je 37 evrov nad oceno Gen energije. Ker bi bila takšna prodajna cena bistveno višja od predvidene borzne cene, zasebni investitorji ne bi dosegli zahtevanega donosa in ne bi šli v takšen projekt.
V Gen energiji so si podrobneje ogledali študijo MZPP in prišli do sklepa, da je razlika v rezultatih posledica različnega tehtanja stroškov (lastniškega) kapitala, ki bistveno vplivajo na ceno električne energije iz jedrskih elektrarn. »Mladi za podnebno pravičnost so uporabili previsok pričakovani donos na lastniški kapital za državni projekt gradnje jedrske elektrarne,« jim je očital Jan Lokar iz Gen energije. »Naš izračun in izračun Mladih za podnebno pravičnost sta si izjemno blizu,« pa je ugotavljal Dejan Paravan, generalni direktor Gena energije. »To je potrditev, da smo pri izračunih in študijah izhajali iz zelo objektivnih predpostavk in podatkov. To je zelo pozitivna novica in potrditev, da ne zavajamo javnosti.«
V skladu s časovnico bi morala država sprejeti odločitev o izvedbi naložbe do konca leta 2028, sledila bi pogajanja in podpis pogodbe z dobaviteljem. Integrirano gradbeno dovoljenje v skupini Gen pričakujejo do leta 2032, nuklearni beton bi začeli vlivati leta 2034, poskusno obratovanje elektrarne bi zagnali konec leta 2039. Vse to je izvedljivo zgolj pod pogojem, da bo naložbenik pridobil državni prostorski načrt za JEK 2. Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in slovenski podnebni pogajalec, je na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti postopka priprave tega načrta. Kot opozarja, njegova umestitev v prostor poteka brez ustrezne ustavne in zakonske podlage.
