Po osmih letih priprav in gradnje je suho skladišče izrabljenih gorivnih elementov v Jedrski elektrarni Krško pripravljeno. Prihodnji teden naj bi tako iz mokrega skladišča, kjer je trenutno shranjenih 1432 elementov izrabljenega goriva, v zabojnike v suhem skladišču preselili prve elemente. Preselitev bo nadzorovala Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, spremljale jo bodo tudi pooblaščene organizacije. Do jeseni naj bi po besedah skorajšnjega predsednika uprave elektrarne Gorazda Pfeiferja v suho skladišče preselili 592 gorivnih elementov, to pomeni šestnajst zabojnikov oziroma okoli 300 ton. Naslednjih 592 elementov bodo preselili leta 2028. Projekt suhega skladišča, ki bo krško jedrsko elektrarno stal skoraj sto milijonov evrov, je pomemben del desetletne periodične varnostne nadgradnje nuklearke.
Možnost skladiščenja do sto let
V mokrem skladišču so trenutno pod osemmetrskim slojem vode shranjeni vsi izrabljeni gorivni elementi, nastali v 40 letih delovanja elektrarne. Do konca njenega obratovanja, to je v vseh 60 letih, naj bi tako nastalo skupno okoli 2600 radioaktivnih gorivnih elementov, ki jih bodo postopoma, glede na starost in izrabljenost, premeščali v suho skladišče. V NEK predvidevajo, da bodo vse gorivne elemente prenesli do leta 2048, izkoristili pa naj bi 62 od možnih 70 zabojnikov. V suhem skladišču jih bodo lahko skladiščili do sto let.
V vsakem velikanskem betonskem zabojniku suhega skladišča je tako imenovani vsebnik s helijevo atmosfero, ki lahko sprejme 37 gorivnih elementov. Resda je naložba dražja od tiste v mokro skladišče, toda suho skladiščenje je v primerjavi z mokrim bistveno varnejše, saj za hlajenje gorivnih elementov ni potrebnih nobenih aktivnih komponent, pojasnjuje Andrej Kavčič, vodja oddelka za jedrsko gorivo in sredico v NEK. V suhem skladišču bo namreč uporabljeno zgolj pasivno hlajenje s prostim pretokom zraka, medtem ko pri mokrem skladiščenju za ohlajanje vode (ta se segreva zaradi sproščanja toplote ob radioaktivnem razpadu cepitvenih produktov) uporabljajo toplotne izmenjalnike in črpalke.
Visoka raven varnosti za ljudi in okolje
Debeli betonski plašč zabojnikov v suhem skladišču predstavlja mehansko in radiološko zaščito, tako je, kot zagotavljajo, vpliv na okolje oziroma sevanje minimalno. S to robustno tehnično rešitvijo je izrabljeno gorivo hkrati zaščiteno pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, visokimi vodami, potresno nevarnostjo in celo pred padcem komercialnega letala ali trkom lokomotive. S takim načinom je zagotovljena tudi visoka raven varnosti delavcev. »V tem trenutku je to zagotovo najboljša možna rešitev skladiščenja izrabljenega goriva,« dodaja Pfeifer. V suhem skladišču je zagotovljeno merjenje sevanja in temperature, vgrajena je tudi infrastruktura za nadzor, ki ga bo opravljala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Podobnih objektov je v tujini že okoli sto, uporabljajo jih v Belgiji, Nemčiji, na Madžarskem, v Švici, Španiji, Veliki Britaniji in ponekod v ZDA.
Suho skladiščenje je tako zagotovljeno za naslednjih sto let, namenjeno pa je zgolj elementom obstoječe jedrske elektrarne. Kot dodaja Pfeifer, mokro skladišče ostaja v uporabi. »Tja bomo sproti vnašali nove gorivne elemente. Tam jih skladiščimo pet let, šele nato jih preselimo v suho skladišče.« Vsakih osemnajst mesecev v bazen oziroma mokro skladišče dodajo 56 gorivnih elementov.
