»Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike,« se glasi prva poved 3. člena zakona o zunanjih zadevah. Ker je to, da se je premier Robert Golob konec prejšnjega meseca na vrhu zveze Nato v imenu države zavezal dvigniti obrambne izdatke na pet odstotkov BDP do leta 2035, kar danes preračunano pomeni petino proračuna države, zelo pomembno, smo na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, vprašali, ali so seznanili državni zbor ali vsaj matično delovno telo, s kakšnimi stališči bo nastopal premier v Haagu – ter kdaj in v kakšni obliki.
Izhodišča so na vladi bila
Z ministrstva so odgovorili: »Stališča, ki jih je Slovenija zastopala na vrhu zveze Nato v Haagu, temeljijo na resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je državni zbor potrdil 12. junija letos.« Drži, poslanci so to resolucijo prejšnji mesec res potrdili. In bili torej z njo dobro seznanjeni. A po vejici pride tudi »ampak«: omenjena resolucija namreč določa povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do konca leta 2025, do leta 2030 pa postopno povečevanje do treh odstotkov BDP. Premier pa se je, kot smo zapisali zgoraj, zavezal k precej višjemu dvigu obrambnega trošenja. Ministri vlade Roberta Goloba so bili sicer z izhodišči za udeležbo premierja na vrhu Nata, v katerih je bil omenjen tudi predlog petih odstotkov BDP za obrambne izdatke, seznanjeni slab teden pred odhodom Goloba v Haag.
Ob tem se zastavljajo številna vprašanja. Ali in kdaj je torej zunanje ministrstvo glede na obstoj vladnih izhodišč za vrh Nata o njih obvestilo državni zbor, se pravi o tem, da utegne premier podpisati zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035? In če o tem poslancev ministrstvo ni obvestilo, zakaj jih ni? Pa tudi, ali je v takšnem primeru premier brez poprejšnje seznanitve parlamenta v Haagu podpisal deklaracijo, ki presega v DZ sprejeto resolucijo? Vprašanja smo poslali zunanjemu ministrstvu, odgovore pa še čakamo.
Širša razprava je bila na mestu
Podobno smo vprašali predsednika odbora DZ za zunanjo politiko, poslanca SD Predraga Bakovića. »Konkretna pravna podlaga v zakonu o zunanjih zadevah za to, da bi morala vlada oziroma pristojno ministrstvo obvestiti državni zbor ali matično delovno telo o tem, kaj bo zagovarjal premier na vrhu zveze Nato, ne obstaja. Tega tudi niso bili zavezani storiti po tistem, ko se je premier vrnil iz Haaga,« nam je strankarski kolega ministrice Fajon odgovoril glede tega, ali bi moralo zunanje ministrstvo o tem, kaj bo zagovarjal premier na vrhu zveze Nato, obvestiti DZ oziroma matično delovno telo.
»V povezavi z zvezo Nato se v državnem zboru to področje uvršča v pristojnost odbora za obrambo. Ministrstvo za obrambo je namreč tisto, ki pripravlja podatke o obrambnem proračunu, vključno s poročili o obrambnih izdatkih po metodologiji zveze Nato. V primeru aktivnosti v okviru zveze Nato sicer lahko govorimo o obrambno-varnostni politiki, ki pa je tudi pomemben del zunanje politike,« je še pojasnil Baković. In nadaljeval: »Menim, da bi bilo primerno pred odhodom v Haag in pred sprejetjem končne odločitve o konkretni zavezi, predvsem zaradi velikih in dolgoročnih finančnih posledic, o tem izvesti širšo razpravo v DZ.« Razprave o petih odstotkih BDP do leta 2035, kot rečeno, v DZ ni bilo.
Državni zbor ni prejel gradiva
Nekdanji premier in zunanji minister Miro Cerar sicer glede zakona o zunanjih zadevah meni drugače. Pravi, da bi ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, v skladu z zakonom moralo o stališčih Goloba v Haagu obvestiti državni zbor. »V 3. členu zakona o zunanjih zadevah je določeno, da ministrstvo za zunanje zadeve obvešča državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Če torej premier na vrhu zveze Nato sprejme oziroma podpiše pomembne zaveze za Slovenijo, bi moralo zunanje ministrstvo o tem obvestiti vsaj državni zbor. Menim pa, da je za normalni demokratični in konstruktivni zunanjepolitični proces pomembno in bistveno, da se vlada in državni zbor tudi brez izrecne oziroma zavezujoče zakonske podlage medsebojno pravočasno obveščata o svojih pomembnejših zunanjepolitičnih aktivnostih,« je dejal. Zakaj je to dobro? »Ker je le tako mogoče pravočasno in ustrezno zagotavljati usklajenost in demokratično legitimnost sprejemanja in zastopanja pomembnih odločitev, ki mednarodno zavezujejo Slovenijo,« nam je odgovoril sedanji dekan ljubljanske pravne fakultete.
Predsednika odbora za zunanjo politiko Predraga Bakovića smo še vprašali, kakšna je sicer praksa glede seznanjanja državnega zbora s tovrstnimi pomembnimi zadevami. »Praksa je, da je DZ na ravni delovnih teles redno seznanjen z izhodišči za obravnavo posameznih tem tako s strani zunanjega kot obrambnega ministrstva in tudi glede udeležbe premierja na zasedanjih, običajno zlasti na zasedanju evropskega sveta, sveta za zunanje zadeve (FAC) in sveta za splošne zadeve v okviru EU (GAC),« je odgovoril. »Za odgovor na vprašanje, kakšni so razlogi, da državni zbor ni prejel gradiva pred odhodom predsednika vlade v Haag, se obrnite na vlado.« Odgovore čakamo, tudi na vprašanje, ali je premier v Haagu podpisal zavezo o petih odstotkih BDP za obrambne izdatke do leta 2035 brez mandata državnega zbora.
