Ko je bil v Sloveniji pred desetletji vzpostavljen institut študentskega dela, je bil njegov namen jasen: omogočiti mladim nekaj zaslužka in prvih izkušenj ob šolanju. Danes pa se vse bolj kaže, da je študentsko delo postalo predvsem socialni korektiv in pogosto tudi cenejša oblika zaposlovanja za delodajalce. Vprašanje, ali je študentsko delo še vedno sledi svojemu prvotnemu namenu, se zato zdi bolj aktualno kot kdajkoli.
V praksi se razpira razkorak: uradna statistika potrjuje, da večina študentov res opravlja občasna dela – v povprečju osem ur na teden, največ poleti. A številni primeri, ko študentje v zdravstvu, gostinstvu ali medijih delajo skoraj enako kot redno zaposleni, kažejo drugo plat zgodbe. Medtem ko študentski servisi poudarjajo varnost in začasnost sistema, v sindikatu Mladi plus svarijo pred zlorabami in dejstvom, da je študentsko delo postalo nadomestek socialnih politik.
Varnost in prožnost na eni strani
Na e-Študentskem servisu poudarjajo, da sistem ostaja namenjen izključno dijakom in študentom, katerih primarna dejavnost je šolanje. »Delo preko napotnice jim omogoča, da si ob šolanju pridobijo izkušnje in dodaten zaslužek, sam sistem pa je enostaven za mlade in delodajalce ter zelo varen,« pravijo.
Podatki njihove trditve potrjujejo. V letu 2024 je dohodek iz študentskega dela prejemalo 101.405 mladih. V povprečju so pridobili dva meseca in pol pokojninske dobe, le 0,7 odstotka pa celih 12 mesecev. Povprečno opravijo okoli 425 ur dela letno – približno osem ur na teden.
Prednost je po mnenju servisa tudi ta, da lahko kadar koli prenehajo delati, saj niso vezani
na odpovedne roke. Vse pogosteje pa se dogaja, da jim delodajalci zaradi pomanjkanja kadrov ponujajo celo štipendije in pogodbe o zaposlitvi, da bi jih zadržali tudi po zaključku študija.
Izkoriščanje in prikrita delovna razmerja
Drugačno sliko ponuja sindikat Mladi plus. »Študentsko delo je postalo tako imenovani socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljive politike – štipendiranje, stanovanja in socialo,« opozarjajo. Čeprav je po reformi leta 2015 obdavčeno in po stroških primerljivo redni zaposlitvi, je za delodajalce privlačno zaradi fleksibilnosti. »Delodajalec lahko kadar koli prekine sodelovanje s študentom delavcem, brez razloga,« dodajajo.
Težava nastane, ko občasno delo postane stalno. V sindikatu opisujejo primere, ko študentje delajo enako kot redno zaposleni, a ostajajo brez pogodbe o zaposlitvi in z manj pravicami. »Študentje opravljajo delo v razmerjih, ki niso začasna in občasna, ampak redna in stalna ter bi zanje morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi,« poudarjajo.
Dogaja se celo, da delodajalci, ko študent izgubi status, nemudoma poiščejo novega. Včasih od mladih zahtevajo celo odprtje s. p.-ja namesto sklenitve redne zaposlitve. Največkrat se to dogaja v zdravstvu, šolstvu, kulturi in medijih – torej tam, kjer je pomanjkanje kadrov največje. A prav ta področja bi morala zagotavljati stabilne zaposlitve, saj gre za poklice, od katerih je odvisno delovanje družbe. »Iz občasne izkušnje ob študiju se v praksi študentsko delo spreminja v nadomestek rednih zaposlitev,« pravijo v sindikatu. S tem se odgovornost in stroški prelagajo z delodajalcev in države na ramena študentov.
Manj mladih, več prostih del
Statistika kaže jasen trend: število mladih, ki delajo prek napotnic, se zmanjšuje. Leta 2008 jih je bilo več kot 154.000, leta 2023 pa manj kot 99.000 – torej tretjina manj. Razlogi so demografski in študijski. Generacije so vse manjše, bolonjski sistem pa je prinesel več obveznih vaj, zato imajo študenti manj časa za delo.
Medtem pa potrebe delodajalcev rastejo. »Trenutno je na našem servisu več kot 2000 prostih del, a ponudba je še vedno bistveno večja od povpraševanja mladih,« pravijo na e-Študentskem servisu. Največ oglasov je v gostinstvu in turizmu, a zanimanje upada. Poklic natakarja je denimo uvrščen med deficitarne, a ga opravlja le osem odstotkov dijakov in študentov, čeprav tovrstni oglasi obsegajo kar tretjino ponudbe.
Kadrovski pritisk se odraža tudi v višjih urnih postavkah. Leta 2024 je povprečna bruto urna postavka znašala 8,72 evra (7,50 evra neto), kar je 22 odstotkov nad minimalno. Toda sindikat opozarja, da to še vedno ne pokrije življenjskih stroškov: »Rešitev je v več in dovolj visokih štipendijah ter zagotovljeni strehi nad glavo, da študentje ne bi bili preživetveno odvisni od študentskega dela.«
Razlika med družbenimi sloji se pri tem še poglablja. »Študentje iz premožnejših družin lahko delajo le za izkušnje, medtem ko so študentje iz delavskih družin primorani delati, da si študij sploh lahko privoščijo. Njihova pogajalska moč je bistveno manjša, saj prenehanje dela zanje pomeni izgubo prihodkov in v najslabšem primeru prekinitev študija,« opozarjajo v sindikatu.
Odskočna deska ali slepa ulica?
Zagovorniki sistema pogosto poudarjajo pozitivne plati. Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da je več kot 90 odstotkov mladih po končanem študiju hitro našlo zaposlitev, skoraj dve tretjini prav pri delodajalcu, pri katerem so delali prek napotnice. Študentsko delo je lahko odskočna deska – priložnost za spoznavanje delovnega okolja, nabiranje izkušenj in preverjanje bodočih sodelavcev.
Toda za mnoge ni izbira, temveč nuja. Študentsko delo je pogosto edini način, da pokrijejo stroške študija in bivanja. To pomeni, da delajo skoraj toliko kot redno zaposleni, s čimer se izgubi osnovni namen – občasno delo ob študiju. Študenti iz premožnejših družin lahko delo razumejo kot dopolnitev, študenti iz delavskih družin pa so v izredno odvisnem položaju.
Ob vsem tem se pojavlja še nov trend – porast dela na črno prek spletnih platform. Mladi prevajajo, programirajo ali pišejo besedila za tuje naročnike. Plačilo dobijo prek paypala, v darilnih bonih ali gotovini, a brez pogodbe, prispevkov in zaščite. Sistem, ki naj bi ščitil mlade, jih v praksi potiska v še bolj negotove oblike dela.
Vprašanje, ali je študentsko delo danes res še študentsko delo, zato ostaja odprto. Na papirju je sistem urejen in varen. V praksi pa pogosto nadomešča redna delovna mesta, deluje kot socialni korektiv in je za številne nuja, ne priložnost. Kot pravijo v sindikatu Mladi plus: »Študentje ne bi smeli biti odvisni od dela, da lahko študirajo.«
