Umanjkanje ustrezne pravne podlage in vprašljiv akreditacijski certifikat sta ključna dejavnika, ki vzbujata utemeljen dvom o zakoniti uporabi nove naprave slovenske policije. Kupila jo je za dobrih enajst tisočakov, da bi z njo opravljala nadzor e-skirojev v cestnem prometu. S prenosnim merilnikom hitrosti »BM 45 speed tester« si prizadevajo izslediti tiste, ki zmorejo preseči največjo dovoljeno hitrost 25 kilometrov na uro.
»Meritve z napravo BM 45 so namenjene ugotavljanju in dokazovanju, kolikšno hitrost lahko razvije lahko motorno vozilo (e-skiro),« je pojasnjevala generalna policijska uprava. Vozniku e-skiroja, ki zmore preseči največjo dovoljeno hitrost, grozi 250 evrov globe.
Napravo danske izdelave je policija dobila marca, od takrat jo preizkuša in jo predaja med policijskimi postajami. »Naprava ima enak status kot merilne naprave na tehničnih pregledih – gre torej za kalibrirano napravo,« je policija prvič pojasnila Dnevniku in priložila v slovenščino preveden kalibracijski certifikat. Kalibracijo je opravil Danski tehnološki inštitut.
Infrastrukturno ministrstvo spodneslo argument policije
Kot je tedaj še pojasnila policija, se pri uporabi naprave sklicuje na prilogo pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, ki določa naprave za merjenje hitrosti mopedov.
Tukaj trčimo ob prvo pravno čer. Omenjeni pravilnik je podzakonski akt zakona o motornih vozilih, ki ne predpisuje zakonite uporabe e-skirojev. V besedilu jih sploh ne omenja. Pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu določa zakon o pravilih cestnega prometa, ki podzakonskega akta o tehničnih pregledih e-skirojev nima.
Ker e-skiro v zakonodajnem (in tehničnem) smislu ni moped, policija nima pravne podlage za to, da e-skiro zaseže in ga odpelje na tehnični pregled, kot to sme pri (predelanih) mopedih. Prav to pomanjkanje ustrezne pravne podlage je navsezadnje spodbudilo policijo k nakupu prenosnega merilnika BM 45. Če e-skiroja ne sme odpeljati na tehnični pregled, pripelje merilnik do voznika (sumljivo hitrega) e-skiroja.
Na policiji so prepričani, da imajo pravico izvajati nadzor nad e-skiroji na podlagi pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, ker je pač edini veljavni predpis, ki določa zahteve za merilne valje, s katerimi je mogoče ugotoviti, kakšno hitrost lahko razvije enosledno vozilo. »Policija je pri nakupu omenjene opreme sledila zahtevam pravilnika, prikazan rezultat pa je kredibilen in ustrezno dokumentiran,« je zapisala.
Ali je pri e-skirojih dovoljena uporaba zakona o motornih vozilih in njegovih podzakonskih aktov, smo preverili na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo. »Ne,« je nedvoumno ministrstvo, ki ga vodi Alenka Bratušek. »Lahka motorna vozila so izvzeta s področja uporabe uredbe EU o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov, zato se za njih ne uporabljajo določbe zakona o motornih vozilih in podzakonskih predpisov.«
Policijskemu pravilniku manjka pravna podlaga
Dodatni dejavnik, ki vzbuja utemeljen dvom o zakonitem ravnanju policije, so pojasnila Urada RS za meroslovje. Kot ugotavlja urad, merilni instrument BM 45 ne spada v nobeno izmed skupin naprav, katerih značilnosti in lastnosti so natančno določene z veljavnimi predpisi s področja meroslovja. Zato urad nima zakonskih orodij za morebitno preverjanje točnosti in skladnosti meritev, ki so opravljene z napravo v rokah policije. »Meritve s tem instrumentom se trenutno izvajajo zunaj okvirov zakonskega meroslovja,« je pojasnil Dnevniku.
Policija je na to odgovorila z argumentom, da naprava BM 45 ni merilnik hitrosti in da tovrstna oprema trenutno ni meroslovno regulirana. »Zato lahko uporabimo določbe pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil,« je zapisala. Urad se ne strinja s takšnim tolmačenjem. »Dejstvo, da oprema meroslovno ni regulirana, ne pomeni avtomatično, da se zanjo lahko uporablja omenjeni pravilnik,« je odgovoril urad. Za uporabo pravilnika je potrebna ustrezna pravna podlaga v drugih predpisih, ki pa je za navedeni merilnik ni.
Vprašljivi certifikat danskega laboratorija
Urad za meroslovje je poleg tega opozoril na bistveno dejstvo, ki dodatno spodnaša policijske meritve: danski laboratorij, ki je kalibriral merilnik, sploh ni akreditiran za izvajanje kalibracij teh naprav. Tudi iz tega podatka lahko sklepamo, da policijske meritve niso veljavne, saj mora biti – glede na določila zakona o meroslovju in večkrat omenjenega pravilnika – izpolnjen pogoj, da je naprava kalibrirana v akreditiranem laboratoriju.
Policija to uradno zavrača s certifikatom o akreditaciji danskega laboratorija. Urad za meroslovje si ga je podrobno ogledal. »Dokument sicer pomeni, da je laboratorij akreditiran za različne postopke, ne da je akreditiran za izvajanje tovrstnih kalibracij za ta merila,« je odgovoril Dnevniku in dodal, da je za razlago teh pravil bolj pristojna Slovenska akreditacija, ki jo vodi direktor Boštjan Godec.
»Na podlagi kalibracijskega certifikata lahko potrdimo, da iz dokumenta ni razvidno, da bi bile uporabljene metode izvedene v okviru akreditacije, saj ne vsebuje nobenega sklica na akreditacijo,« je Dnevniku pojasnil Godec. Drug dokument, ki ga je predložila policija, po besedah direktorja sicer dokazuje, da ima danski laboratorij (Teknologisk Institut) akreditacijo za izvajanje preskusnih metod, ne pa tudi za kalibracijske dejavnosti.
Za konec: generalno policijsko upravo smo dvakrat prosili za podatek, koliko glob je bilo doslej izrečenih voznikom e-skirojev, pri katerih so zaznali kršitev z uporabo naprave BM 45. »Od začetka uporabe omenjene naprave je policija obravnavala eno kršitev, pri kateri je ugotovila, da je pri e-skiroju dovoljena konstrukcijska hitrost presegala 25 kilometrov na uro,« je zapisala. Ali je bila lastniku izrečena tudi globa, iz prejeta policijskega odgovora ni mogoče razbrati.
