Med prebivalstvom manjših krajev veliko slabe volje povzroča zapiranje manjših Mercatorjevih prodajaln. Po zaprtju 29 manjših trgovin v preteklem letu jih bodo letos zaprli še 43. Takšno odločitev so v Mercatorju utemeljili s tem, da trgovine, ki jih zapirajo, že vrsto let poslujejo negativno. »Večinoma gre za prodajalne, kjer so v (ne)posredni bližini odprte druge Mercatorjeve prodajalne. Za tiste, kjer ni naših bližnjih enot, poskušamo najti franšiznega partnerja, ki bi prevzel trgovino in nadaljeval dejavnost. Pri tem aktivno sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi. Vsem delavcem iz prodajaln, ki se zapirajo, je bila v Mercatorju ponujena druga zaposlitev.« Ob tem so dodali, da je zapiranje prodajaln del skupne strategije Mercatorja. »S tem procesom se osredotočamo na našo osnovno dejavnost – maloprodajo, kjer s spremenjenim formatom, obliko in procesi pripravljamo temelje poslovanja za prihodnjo rast in uspešno poslovanje.«
Z zapiranjem prodajaln se Mercator v nekaterih predelih države nekoliko oddaljuje od tega, kar je bil – trgovec z mrežo majhnih prodajaln blizu kupcev, v vaseh, stanovanjskih soseskah … Še preden se je razvila GPS-navigacija, ki omogoča prihod na izbrano destinacijo, ne da bi bilo treba pogledati na zemljevid ali mimoidočega vprašati za nasvet, so Mercatorjeve prodajalne marsikje predstavljale orientacijsko točko. »Kakšnih sto metrov pojdite naravnost, pri Mercatorju zavijte desno,« je denimo domačin v odročnem kraju odgovoril popotniku, ki ga je povprašal za nasvet.