Predsednika stranke SDS so tokrat prvič volili po spremenjenih določbah statuta, ki po novem določajo, da šefa neposredno in tajno volijo vsi člani na volilnih občinskih konferencah. To so v največji opozicijski stranki storili že pred nekaj tedni, na kongresu v soboto pa nameravajo le še razglasiti zmagovalca. Presenečenj ne bo, saj Janez Janša tudi tokrat ni imel protikandidata. Vnovični štiriletni mandat na čelu SDS bo za Janšo, ki stranko vodi 32 let, deseti po vrsti. V tem času je imel doslej le enkrat protikandidata; leta 1993, ko se je prvič potegoval za to funkcijo. Tedaj se je za mesto predsednika potegoval še Andro Ocvirk, ki ga je takrat podprlo 12, Janšo pa 198 od skupno 216 članov kongresa.
Na kongresu bodo sicer volili člane izvršilnega in nadzornega odbora, potrdili pa naj bi tudi kakšno resolucijo. Portal N1 je poročal o tem, da se naslov osnutka nosilne resolucije glasi »Vzemi državo nazaj. Tvoja je«. V njej Janševi pišejo o »ugrabljeni državi« in »politiki zblojene levice«, pa tudi o tem, kako zmaga stranke na prihodnjih splošnih volitvah ne bo dovolj in da Slovenija potrebuje »ustavno večino razuma«. Janša sicer k boju za tako imenovano ustavno večino razuma kliče že lep čas. Februarja se je recimo na Trgu republike pridružil protestom nekdaj pravnomočno obsojenega poslanca SDS Pavla Ruparja in množico nagovoril, da bi bilo treba z ustavo zaščititi »zdravo pamet«. Za morebitne ustavne spremembe je sicer potrebnih 60 glasov v državnem zboru.
Janša bi bil znova premier
Na N1 navajajo, da v resoluciji piše, kako je treba zaščititi svobodo govora, volilno pravico državljana, pravico do poštenega sojenja, spol kot naravno kategorijo – oče je moški in mati je ženska, pravice otrok v obrambi pred LGBT-ideologijo v šolah, demokracijo kot vladavino izvoljenih, volilni proces pred nezakonitim financiranjem in vplivi iz tujine, finančno samostojnost občin ter pravico do varstva osebnosti in dostojanstva, vključno s pravico do groba. V dokumentu je torej zapisano nekako vse tisto, kar je Janša poudarjal že februarja ob 36. obletnici ustanovitve stranke.
Podpredsednike stranke, ki so trenutno Romana Tomc, Jelka Godec in Aleš Hojs, in generalnega sekretarja, ki je Borut Dolanc, sicer na predlog predsednika SDS pozneje voli svet stranke. Mandat za vse voljene funkcije v SDS je štiri leta. Kongres je najvišji organ SDS, ki se sestane najmanj enkrat na štiri leta. Njegove pristojnosti so med drugim sprejem programa in statuta SDS ter določanje političnih in drugih usmeritev stranke. Pod črto je cilj stranke jasen, to je, kako na prihodnjih parlamentarnih volitvah doseči rezultat, ki bi omogočal sestavo četrte desnosredinske vlade. To je sestavo nove Janševe vlade po tistem, ko je leta 2020 z odstopom vlade Marjana Šarca, ki je na položaju vzdržala le dobrih 16 mesecev, SDS to nazadnje uspelo skupaj s SMC, NSi in DeSUS. Čemur je ob velikem nezadovoljstvu zaradi načina vladanja na zadnjih volitvah v DZ sledila velika zmaga Gibanja Svoboda, ki je osvojilo 41 poslanskih mandatov.
