Ptujski klinični psiholog in sodni izvedenec dr. Aleš Friedl, ki si je na sojenju zdravniku dr. Ivanu Radanu privoščil hudo blamažo z nepojasnjenim umikom spornega izvedenskega mnenja, se šest let po sodnem incidentu poslavlja od sodnega izvedenstva. Poslovil se je prostovoljno, saj svojega znanja ni hotel dati preveriti pred pristojno komisijo. »Dr. Alešu Friedlu je ministrstvo za pravosodje z odločbo odredilo opravljanje preizkusa strokovnosti. Preizkus bi moral opravljati maja, vendar je dr. Aleš Friedl izrazil željo, da se ga razreši kot sodnega izvedenca za strokovno področje psihologija, podpodročje klinična psihologija odraslih,« so nam pojasnili na pravosodnem ministrstvu, kjer so sredi maja, skoraj natanko šest let po Friedlovi blamaži na ljubljanskem okrožnem sodišču, izdali odločbo, s katero so ugotovili, da je Friedlovo imenovanje za sodnega izvedenca prenehalo, in ga izbrisali iz imenika sodnih izvedencev.
Velika teža Friedlovega mnenja
Sredi maja 2016 je na odmevnem sojenju zdravniku Radanu prišlo do pomembnega preobrata. Sodno zapriseženi izvedenec Friedl je svoje obremenilno mnenje umaknil po tem, ko je izvedenka klinične psihologije dr. Alenka Sever kot priča obrambe postregla s povsem drugačnim, razbremenilnim mnenjem, Friedlu pa očitala, da je rezultate testov interpretiral na podlagi več kot 40 let starih knjig. Po zelo kritičnem mnenju Severjeve naj bi uporabljal tudi povsem neprimerne in neuporabne teste. Enega je označila za »nivo Jane«, drugega pa za »norost prve vrste«, saj je zastarel in so na voljo drugi kakovostni diagnostični postopki. Izvedenec Friedl, ki ga je kot nevtralnega izvedenca angažiralo sodišče, je po mučni tišini odstopil od svojega mnenja, svoje odločitve pa ni pojasnil. Niti tedaj niti kadar koli kasneje.
Umik Friedlovega mnenja je bil za celotno kazensko zadevo pomemben, saj je tožilstvo prav zaradi njegovih ugotovitev zdravnika Radana preganjalo zaradi kaznivega dejanja umora iz morilske sle (in ne denimo za kakšno blažje kaznivo dejanje), Friedlovo mnenje pa je bilo ključno, da je Radan leto dni prebil v priporu. Izvedenec je pri Radanu namreč videl potencial za nasilništvo, zaradi česar je obstajala ponovitvena nevarnost, ki je eden izmed razlogov za pripor. Njegovo čustvovanje naj bi bilo impulzivno, na frustracijo pa naj bi reagiral s tako imenovanim motoričnim vedenjem, ki se lahko kaže v bojevitosti, destruktivnosti in celo sadizmu.
Sporna metodika in zavlačevanje
Radan je bil na koncu pravnomočno oproščen, šele po pravnomočnosti sodbe pa se je lahko začel nadzor Friedlovega ravnanja. Kot smo neformalno izvedeli, je bilo začasno strokovno telo za klinično psihologijo, ki je v okviru strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje obravnavalo Friedlovo delo, ogorčeno nad (ne)kakovostjo njegovega izvedenskega mnenja. Skupina treh strokovnjakov je njegovo metodiko dela ocenila kot sporno in odločila, naj strokovni svet Friedla pozove na izredno preverjanje znanja.
Kot so nam pojasnili na pravosodnem ministrstvu, je začasno strokovno telo že avgusta 2020 zavzelo stališče, da obstaja upravičen dvom o delu sodnega izvedenca, strokovni svet pa je mnenje čez dober mesec tudi potrdil. Friedl je nato marca lani prek odvetnice podal pripombe. Pri strokovnem svetu so lani poleti ocenili, da v pripombah ni bilo relevantnih pojasnil, zaradi katerih bi lahko spremenili svojo oceno, so pa predlagali soočenje, na katerega bi lahko Friedl povabil tudi dve priči. Friedl je nato prek odvetnice sporočil, da se soočenja ne bo udeležil. Tako si je kupil nekaj dodatnega časa, v katerem je še lahko obdržal status izvedenca.
Dr. Aleša Friedla smo ob poročanju o nadzoru nad njegovim delom nekajkrat pozvali za komentar, vendar se na naša vprašanja nikoli ni odzval.
