»S kmetijsko rabo na tem območju ni nič narobe, celo zaželena je, dokler je v mejah razumne tradicionalne rabe, košnje in paše. Ohranjeno naravno okolje je doslej uspešno naravno prečistilo tudi zmernejša organska onesnaženja. Vsesplošen trend intenziviranja kmetijske rabe s pretiranim gnojenjem, veliko površinskimi komasacijami, uporabo zaščitnih sredstev in preveliko obtežbo pašne živine na kmetijskih zemljiščih pa v pretežnem delu Evrope, ne le pri nas, dokazano vodi v bliskovito izginjanje biotske raznovrstnosti živega sveta. Nekoč velike populacije redkih in ogroženih vrst ptic, metuljev in drugih nevretenčarjev kakor tudi redkih močvirskih vrst rastlin so v zadnjem desetletju preprosto izginile izpred naših oči,« opozarja dr. Slavko Polak, biolog iz Notranjskega muzeja Postojna, ki se vse življenje posveča varstvu narave in je vse bolj razočaran.
Uhajanje gnojevke stalnica
Tudi dogajanje na občutljivem območju poplavne ravnice ob porečju Nanoščice in Pivke, ki ga je prizadelo zadnje onesnaženje, je že dolgo pereča naravovarstvena tema. »Opažamo, da se stvari žal spreminjajo le s slabega na slabše,« pravi Polak. Javnost in mediji se po njegovem mnenju odzovejo le ob nepričakovanih katastrofalnih dogodkih, kot je bil tokratni, vendar je občasno uhajanje gnojevke z velikih farm tu vsakoletna stalnica. »Antropocentrično smo ob zadnjem dogodku zaznali v glavnem skrb za potencialno onesnaženje virov pitne vode in najverjetnejši smrad za turiste v Postojnski jami. Primerno se mi zdi, da vsaj ob takih dogodkih opozorimo tudi na naravo.«
»Zagotovo se je zgodil zločin nad naravo,« pravi tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, po stroki geograf. Sklicevanje na domnevno srečne okoliščine, kot so visoki vodostaji in padavine, ki bodo poskrbele za razredčenje onesnaženja, preden bo priteklo v Postojnsko jamo, je po njegovem slaba tolažba, sploh ker se onesnaženja, od točkovnega spuščanja gnojevke na določena območja ali celo v vodotoke do prekomernega gnojenja, stalno ponavljajo. Temu sledijo tudi pogini rib in drugega življa. »Pravila glede dopustnih koncentracij ob gnojenju, ki smo jih prepisali iz evropskih direktiv, niso primerna za kras, ki ima popolnoma drugačne morfološke lastnosti kot srednjeevropsko nižavje,« je opozoril Batagelj in novo kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ki je dane prišla v Postojno izrazit podporo lokalni skupnosti, pozval k spremembam predpisov.
Ogroženo je bogastvo jamskih živali
Slavko Polak ob tem poudarja, da postojnsko-planinski jamski sistem ne slovi le po turistični atrakciji kapniškega okrasja, pač pa tudi po izjemni pestrosti jamskega živalstva. Biologi so doslej tu našteli več kot 115 vrst jamskih živali, kar je krepko več, kot jih živi v kateri koli drugi jami na svetu. Večinoma so endemiti, kar pomeni, da živijo le na majhnih izoliranih območjih Krasa in jih ne najdemo nikjer druge. »To bogastvo je ogroženo in že desetletja biologi ugotavljamo, da je vodno jamsko živalstvo v Postojnski jami že močno prizadeto. Na videz zdrava populacija človeških ribic, jamskih rakcev in drugih jamskih vodnih nevretenčarjev je za zdaj prisotna šele v Črni jami in Planinski jami, kot končnem delu tega jamskega sistema. Skrbi nas zlasti onesnaževanje povirnega območja pred Postojnsko jamo. V Postojnsko jamo se površinsko stekajo vode povirja reke Pivke in Nanoščice. Bojimo se najhujšega.«
Da bo treba gnojitvene načrte in še kaj »temeljito pretresti«, se strinja tudi dr. Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki prav tako opozarja na ponavljajoča se onesnaženja na tem območju, in to ne le iz kmetijskih virov. »Kakšne družbene odgovornosti do okolja in ne nazadnje niti zdravja žal ne vidim,« pravi in ob zadnjem izlitju opomni tudi na premalo izpostavljeni vidik mikrobiološke kontaminacije, saj ni znano, kaj vse je z gnojevko sploh ušlo v okolje.
Spomnimo, da je na živinorejski kmetiji Žgajnar pri Postojni, ki je ena največjih na tem območju, popustil del lagune, iz katere je nato po ocenah kmetijske inšpekcije v celoti izteklo 1300 kubičnih metrov gnojevke, po nekaterih ocenah še 500 kubičnih metrov več. Laguna je bila zgrajena nezakonito, brez gradbenega dovoljenja, je ugotovila gradbena inšpekcija. Kaj natančno je šlo narobe, še ni jasno, tudi nadzor kmetijske inšpekcije še ni povsem zaključen, prav tako ne predkazenski postopek, ki ga vodijo kriminalisti Policijske uprave Koper.
Zbornica: Večina kmetov upošteva predpise
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so poudarili, da takšne dogodke obžalujejo, saj se po njihovem prepričanju večina kmetov trudi ohraniti slovensko podeželje čisto in primerno za življenje ter pridelavo hrane. »Zato velika večina kmetov upošteva normative in predpise, ki jih določa uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Rezultat tega je tudi ta, da je voda po Sloveniji pitna iz vsake pipe,« ocenjujejo in dodajajo, da javna služba kmetijskega svetovanja pri zbornici vsem kmetijskim gospodarstvom (ki se obrnejo nanjo) svetuje glede adaptacij in gradenj kmetijskih objektov, da te potekajo v skladu z veljavnimi predpisi.
Da je ozaveščenost kmetov, tudi po zaslugi svetovanja in izobraževanja, »kar dobra«, meni tudi Adam Raspor, svetovalec specialist za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Kot pravi, so kmetje vsekakor odgovorni za ustrezno ravnanje, nitratne uredbe pa se morajo držati že zato, da se izognejo sankcijam, ki jih lahko doletijo pri nadzoru in ki vplivajo na izplačila subvencij. Po njegovi oceni je šlo v konkretnem primeru za nesrečni dogodek, ki ga morajo celovito raziskati strokovnjaki.
