Od začetka ruske agresije na Ukrajino so članice EU zaradi vohunjenja, neskladnega delovanja z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih ali preprosto iz solidarnosti z Ukrajino izgnale skupno več kot 250 članov ruskega diplomatskega osebja. Po očitkih o poboju civilistov v Buči se je izgon v minulih dneh še okrepil. Vseevropski akciji se je pridružila tudi Slovenija. Našo državo bo do 15. aprila moralo zapustiti 33 tukajšnjih ruskih diplomatov oziroma uslužbencev administrativno-tehnične podpore. Ne gre za klasičen izgon diplomatov, ko je lahko posamezna oseba brez posebnega razloga razglašena za nezaželeno in mora takoj zapustiti državo. Zunanje ministrstvo se je namreč pri odločitvi sklicevalo na 11. člen dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, po katerem lahko država sprejemnica zahteva, da je kadrovska številnost na tujem veleposlaništvu v mejah tistega, kar je zanjo razumno in običajno.
Slovenija se je zato odločila, da število članov diplomatske misije Rusije uskladi s številom članov diplomatske misije Slovenije v Moskvi. Tam je skupno osem slovenskih diplomatov in tehnično-administrativnih uslužbencev, na ruskem veleposlaništvu v Sloveniji pa je vseh 41 (23 je diplomatov). Odločitev Slovenije pomeni, da bo državo moralo zapustiti 33 uslužbencev na ruskem veleposlaništvu. O tem so včeraj na pogovoru na MZZ obvestili veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova. Poleg note o prilagoditvi števila zastopanosti na ruskem veleposlaništvu so mu izročili še protestno noto zaradi grozodejstev v Buči, za katera Rusija zavrača odgovornost in jih pripisuje »grozovitemu ponarejanju« Zahoda za diskreditacijo Moskve. V Mladiki so zvečer na posvetovanja v domovino poklicali tudi veleposlanika v Rusiji Branka Rakovca.
Bo Rusija sprejela povračilni ukrep?
Slovenija v ravnanju včeraj ni bila osamljena. V Bruslju so za nezaželene osebe razglasili 19 ruskih diplomatov na stalnem ruskem predstavništvu pri EU. Italija je napovedala izgon 30 diplomatov na temelju ogrožanja nacionalne varnosti. Skupaj z družinami morajo v 72 urah zapustiti državo. Latvija in Estonija sta v solidarnosti z Ukrajino in neupravičeno rusko agresijo na to državo napovedali zaprtje ruskih konzulatov. Švedska bo izgnala tri ruske diplomate, Španija se je odločila za izgon 25 ruskih diplomatov in osebja. V minulih dneh so podobne ukrepe napovedali v Franciji (izgon 35 ruskih diplomatov), Nemčiji (40), Belgiji (21), na Nizozemskem (17), Irskem (4), Litva pa je v ponedeljek izgnala ruskega veleposlanika. Moskva je že napovedala odziv na izgone ruskih diplomatov iz Španije, Italije, Francije in Nemčije.
»To je še eden od ukrepov evropske diplomacije, da bi se prekinila vojna v Ukrajini. Je simbolično pomemben akt za spametovanje Moskve. Žal pa ta cilj ne bo dosežen,« meni dr. Boštjan Udovič, strokovnjak za diplomacijo s fakultete za družbene vede. Po njegovi oceni ima Slovenija za svoj ukrep odslovitve ruskih diplomatov in osebja ustrezno pravno podlago, vprašanje pa je, kaj bo Rusija naredila v povračilo. Sorazmeren izgon diplomatov ni toliko težava za velike države, ki imajo veliko osebja na veleposlaništvih, prej je za manjše. »V povračilo bi lahko izgnala vse diplomate, razen veleposlanika. Veleposlaništvo Slovenije v Rusiji bi potem ostalo, a bi bilo neoperativno. Morda pa Rusija glede Slovenije ne bo naredila nič. Ukrep Slovenije bo zato mogoče ocenjevati šele po reakciji Moskve,« pravi Udovič.
Prihaja peti sveženj sankcij
Pritisk na Rusijo EU stopnjuje tudi drugače. Evropska komisija je tri dni po razkritju grozodejstev v Buči, od koder so prišli posnetki množičnih grobov in ustreljenih civilistov, tudi z zvezanimi rokami, pripravila sveženj že petih sankcij, ki jih bodo države članice predvidoma potrdile danes. Namen je nadaljnja slabitev ruskega bančnega sektorja in gospodarstva. Po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je predstavila paket, je treba sankcije zaradi dogodkov v Buči še stopnjevati. »Taka grozodejstva ne smejo ostati in ne bodo ostala brez odziva,« je dejala. Ob prepovedi poslovanja s še štirimi ruskimi bankami bodo nove sankcije tokrat doletele tudi ruski energetski izvoz. Evropska unija bo prepovedala uvoz ruskega premoga, kar bo Moskvi odvzelo štiri milijarde evrov prihodkov na leto. Nove sankcije pa ne zajemajo za Rusijo veliko donosnejšega trgovanja z zemeljskim plinom, ki tamkajšnjim energetskim podjetjem prinese okoli 100 milijard evrov na leto.
Ruskim ladjam ne bo več dovoljeno vpluti v pristanišča Evropske unije, izjeme bodo ladje s kmetijskim, prehrambnim in energetskim tovorom ter humanitarno pomočjo. EU bo prepovedala uvoz ruskega lesa, cementa, morskih prehrambnih izdelkov in alkoholnih pijač v skupni vrednosti 5,5 milijarde evrov. Sveženj sankcij bo zajemal še prepoved delovanja ruskih in beloruskih avtoprevoznikov v Uniji, s čimer naj bi ruski industriji omejili dostop do pomembnih dobrin, EU pa bo prepovedala še izvoz kvantnih računalnikov in čipov v Rusijo. x
