Krekov potencialni naslednik je tudi njegov predhodnik, Ivan Eržen je bil namreč kratek čas v. d. direktorja med lanskim prvim valom epidemije. Oditi je moral potem, ko je javno podvomil v smiselnost omejevanja gibanja na občine in obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstanovanjskih stavb. NIJZ je Eržen vodil tudi med letoma 2013 in 2018. Zadnji dve leti vodi Center za javno zdravje.
Vodenje NIJZ ste marca 2020 prevzeli teden dni po zamenjavi vlade, po odstopu prejšnje direktorice Nine Pirnat. Bil ste tudi njen predhodnik na položaju direktorja. Marca 2020 ste sprejeli zgolj funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, za polni mandat se niste nameravali potegovati. Boste zdaj sprejeli drugačno odločitev, če vas bo vlada Roberta Goloba oziroma svet zavoda NIJZ predlagal za direktorja?
Kakšna bo situacija v prihodnosti, če bo prišlo do zamenjave vodstva in kako se bom tedaj odločil, danes ne bi predvideval. S tem vprašanjem se ne ukvarjam. Inštitut ima legitimno vodstvo, direktorjev mandat traja še dve leti. Tudi v bodoče bom delal v korist in za razvoj in krepitev javnega zdravja v Slovenji, to sem počel prej in to počnem sedaj.
Potrebuje NIJZ drugo vodstvo?
Tega ne bi komentiral. V inštitutu imamo zelo veliko res dobrih strokovnjakov, s katerim zelo dobro sodelujem in v zadnjem času nisem zasledil težav. Drugačna je bila situacija, ki smo jo doživljali v odnosu z vlado. Vlada mora določiti, kako se bo ukrepalo zoper epidemijo. Verjetno je bila tudi moja krivda, da sem v začetku aprila 2020 odkrito komentiral neprimernost njenih ukrepov. Nakar je vlada ocenila, da sem neprimeren za vodenje NIJZ. Ampak kot strokovnjak ne moreš drugače delati. Ne moreš zanemariti, kar si se naučil v preteklih desetletjih. Kar sem tedaj povedal, ni bilo zgolj moje stališče.
Upravljanje epidemije je prevzela strokovna svetovalna skupina za covid pod vodstvom infektologinje Bojane Beović.
V njej je bilo več različnih strokovnjakov, v njej so bili infektologi, kirurgi, mikrobiologi in tako naprej. Nihče med njimi ni imel izkušenj z obvladovanjem pandemije. Epidemiologi pa smo bili v bistvu onemogočeni, čeprav smo pred tem nabirali izkušnje s ptičjo in svinjsko gripo ter se več kot desetletje pripravljali in usposabljali za takšen dogodek. Vedeli smo, da epidemija bo, neznanke so bile le, kdaj bo, kakšen bo njen obseg in kaj bo povzročitelj. Imeli smo pripravljen načrt. Vsega tega strokovna skupina ni poznala in tudi ni razumela našega delovanja. In to je bila takrat velika napaka politike, ki je NIJZ postavila na stranski tir.
Velik problem je bila tudi klavrna komunikacija vladnih predstavnikov in pokroviteljski odnos do prebivalstva.
Se strinjam. Z vsem spoštovanjem do gospoda Kacina in do pozitivne vloge, ki jo je odigral v času osamosvojitve. Zaradi pokroviteljskega in nelogičnega načina komuniciranja so ljudje postali nezaupljivi. Pridobiti zaupanje javnosti je v epidemiji ključno.
Ali direktor Milan Krek še zmore pridobiti zaupanje javnosti?
Tega ne morem komentirati.
Vas je kdo v imenu bodoče vlade že vprašal, ali ste pripravljeni prevzeti vodenje NIJZ?
Ne. Z nikomer nisem govoril o tem in nihče me ni nič vprašal. Zelo verjetno pa spremljajo naše delo. Kot rečeno, imamo v NIJZ veliko odličnih, sposobnih in motiviranih ljudi. Skupaj iščemo načine, kako se pripraviti na jesen, da nas situacija ne bo ponovno presenetila enako kot lani in predlani. To bo ključnega pomena. Pomembno bo, da bo tisti, ki bo vodil NIJZ, užival podporo ministrstva za zdravje. Če te podpore ne bo imel, potem bo vse obviselo v zraku. Dve leti smo opazovali takšne razmere in pričakujem, da bo v bodoče drugače in bo sodelovanje zgledno. Če bo odnos temeljil na medsebojnem zaupanju, ne pričakujem težav.
Naslednji val bomo preživeli po švedskem modelu, je napovedal premier Robert Golob. Je to smiseln pristop?
Model, ki ga je švedska ubrala na začetku epidemije, danes seveda ne bi bil pravi pristop. Okoliščine so se bistveno spremenile, prebivalstvo je bistveno bolj prekuženo in precepljeno, situacija je danes povsem drugačna. V domovih smo danes dosegli precepljenost na najvišjem možnem nivoju.
To je res. A hkrati smo v domovih starejših občanov doživeli veliko tragedijo. In še marca smo v Sloveniji beležili presežno umrljivost.
Kar se je dogajalo v domovih starejših občanov v času pred cepljenjem je res bilo hudo. Danes so razmere v njih dobre in ljudje so visoko precepljeni ter dobro zaščiteni pred težjim potekom covida.
Kaj je strokovno utemeljena pot, če to ni »švedski model«?
Mislim, da bomo postopali enako kot v večini drugih držav. Ukrepi bodo temeljili na presoji epidemiološke situacije. Danes vemo, kako se širi virus sars-cov-2, upoštevali bomo dejstvo, da imamo zelo dobro precepljeno prebivalstvo.
Tu se z vami ne strinjam. Po podatkih Our World in Data je slovenska precepljenost celo pod svetovnim povprečjem.
To so podatki, ki jih sporočajo posamezne države, ne vemo pa, kdo in kako se zbirajo te številke. V Sloveniji imamo zelo natančne podatke. Ključno je, da so pri nas zelo dobro precepljeni tisti najbolj ogroženi.
Zopet vam oporekam. Po podatkih ECDC se po precepljenosti starejših nad 60 let uvrščamo v zadnjo tretjino držav EU. Podpovprečni smo tudi pri poživitvenem odmerku.
Po naših podatkih, ki so na voljo na www.cepimose.si, je precepljenost rizičnih skupin zelo dobra, seveda pa bomo v prihodnje vlagali veliko naporov v to, da se bodo ti ljudje cepili še s tretjo ali s četrto dozo. Slednja bo primerna zlasti za tiste, ki so poživitveni odmerek prejeli v začetku leta in obstaja možnost, da se je odpornost že zmanjšala. Pri presoji razmer je tudi treba upoštevati, da je večina prebivalstva že prebolela covid-19, kar tudi ustvari zaščito pred težjim potekom bolezni. Skratka, ne pričakujem težav. Ljudje so razumni.
Kakšna bo strategija za jesen?
Nadaljevali bomo z že uveljavljenimi ukrepi: cepljenje, upoštevanje fizične distance, higiena rok in kašlja, uporaba zaščitnih mask, prezračevanje. Ljudje se morajo zavedati, da kršitev teh osnovnih načel poveča tveganje prenos okužbe. To je treba sporočiti ljudem. Da so soodgovorni za to, kar se dogaja.
Strokovnjakinje in strokovnjaki opozarjajo, da bo jeseni in pozimi ključno uspešno preprečevanje širjenja covida v zdravstvenih ustanovah.
Ne samo covida, temveč vseh nalezljivih boleznih, tudi gripe. Naš načrt je imeti vzpostavljeno mrežo na terenu v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V okviru te mreže bodo zdravstveni delavci odvzemali vzorce pri osebah z znaki bolezni dihal. Na ta način bomo dobili informacijo, kateri virusi krožijo v okolju. Pomembno bo tudi spremljanje virusa v odpadnih vodah.
Če vas razumem, torej ne bo več širokega sistema testiranja na covid-19 in dnevnega spremljanja poteka epidemije?
Da. Takšno testiranje je nesmiselno in nima prihodnosti. Tudi vse splošno testiranje hospitaliziranih bi bilo nesmiselno, ker ne vem, kaj bi s tem preprečili.
S testiranjem hitro prepoznate okuženega in lahko preprečite širjenje okužbe.
Samo testiranje ne prepreči ničesar. Zdravstveni delavci znamo delati z okuženimi in vemo, kako se preprečuje širjenje okužb. Poudariti je potrebno, da ne obstaja samo covid, temveč tudi številne druge nalezljive bolezni, za katerega ne vemo, ali jih pacient ima ali jih nima. Moram torej ravnati, kot da jih ima.
Torej se bo v zdravstvu postopalo, kot da imajo vsi bolniki covid?
Kot da so okuženi s katerim koli povzročiteljem bolezni. To ni nič posebnega. Zdravstveni delavci smo usposobljeni za delo z okuženimi ljudmi.
Kaj pa pogoj PCT? Bomo jeseni v vsakdanjih situacijah spet kazali naša potrdila o cepljenju?
Raje ne bom ničesar napovedal. A upam, da ne bo potrebno, da bomo znali drugače poskrbeti za najbolj ogrožene in jih bomo zaščitili pred okužbo. Vsekakor se nikakor ne sme več ponoviti, da bi se ljudem onemogočil dostop do zdravstvenih storitev, če nimajo negativnega testa.
Veliko strokovnjakinj in strokovnjakov opozarja, da bi moral biti obravnava sindroma dolgega covida prioriteta. Ignoranca politike do dolgotrajnih posledic covida-19 je skrb vzbujajoča, pravi Ihan. Se strinjate?
Absolutno je treba spremljati te bolnice in bolnike in jim omogočiti primerno obravnavo.
Namerava NIJZ opraviti študijo, kako obsežen je ta zdravstveni in socialni problem v Sloveniji, koliko ljudi ima dolgi covid in s kakšnimi težavami se soočajo v zdravstvu?
NIJZ žal nima dostopa do kliničnih podatkov teh oseb. Zagotovo bomo pripravili raziskovalni pristop, ker je res pomembno, da se politika ustrezno odzove na ta izziv. To pomeni, da se za obravnavo teh bolnikov preusmeri tudi del sredstev v zdravstvene zavode, denimo za vzpostavitev posebnih ambulant za obravnavo ljudi z dolgim covidom.
Na vprašanje, kdaj bo epidemije konec, ste septembra lani odgovorili takole: Mislim, da se bo v naslednjih mesecih začelo zmanjševati tudi število okuženih. Ne bi trdil, da smo pred velikanskim izbruhom covida. Trdili ste še, da se bolezen ne bo širila tako kot lani, ker zmanjkuje ljudi, ki bi se lahko okužili. Niti tri mesece zatem se je pojavil omikron. Od vaše napovedi do danes se je število potrjeno okuženih s 270 tisoč povzpelo na več kot 1,02 milijona, v tem obdobju je umrlo skoraj 2200 potrjeno okuženih (od skupaj 6630).
Zgodil se je veliko bolj kužni omikron.
Pandemija je skratka poskrbela za še en presenetljiv preobrat in nemogoče je trditi, da je bil zadnji. »Napovedi strokovnjakov glede razvoja pandemije covida-19 so za zdaj nemogoče,« zdaj pravi virolog Alojz Ihan. Boste bolj previdni z vašimi napovedmi o razvoja epidemije, če boste znova postali direktor NIJZ?
Absolutno. Takšnih napovedi danes ne bi več dajal.
Kolikokrat ste že preboleli covid?
Enkrat.
Koliko odmerkov cepiva ste prejeli?
Tri.
Če bi vam nekdo marca 2020 napovedal, da boste čez dve leti trikrat cepljeni prebolevnik in vam bo še vedno grozila ponovna okužba, kaj bi mu odgovorili?
(Smeh op. p.) Da pretirava. Rekel bi mu, da to ni verjetno.
