Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju opozarjajo, da se otroci zaradi lastnih visokih ciljev in velikih pričakovanj staršev ter pomanjkanja empatije in naraščajočega medvrstniškega nasilja pogosto počutijo nemočne in nesposobne. Številni med njimi začnejo izostajati od pouka in se izolirajo, pojavijo se agresija in drugi nespoštljivi vzorci vedenja, potreba po nenehni pozornosti in motenje pouka.
Iskren pogovor in objem že dolgo ne zadostujeta več pri reševanju stisk mladih, so jasni šolniki. Prepričani, da je čas za celovito zaščito duševnega zdravja tako otrok kot tudi učiteljev, so združeni v Iniciativi za zdrave odnose v šolah ministru za vzgojo in izobraževanje, ministrici za zdravje, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter poslancem nedavno poslali odprto pismo, v katerem so po letu 2023 vnovič opozorili na povečanje duševnih stisk v šolstvu.
Pristojne so pozvali k nujnosti okrepitve svetovalnih služb ter psihoterapevtske in psihološke podpore pedagoških delavcev s supervizijo. »V šolstvu se vse pogosteje ukvarjamo z delikventnimi in zahtevnimi primeri, ki jim sami nismo kos, pri reševanju pa nimamo zadostne podpore,« so predstavniki iniciative navedli v pismu.
Opozorili so tudi, da so trenutne čakalne dobe za obravnavo otrok pri pedopsihiatrih, kliničnih psihologih in psihologih nedopustno dolge: javni zavod Svetovalni center Ljubljana je imel denimo v začetku junija redno čakalno dobo za pedopsihiatra ali kliničnega psihologa 630 dni, hitro dobo za prvega 300 dni, za drugega pa 540 dni.
Preoblegani svetovalni delavci
Da psihoterapija ne sme biti samo za bogate in mora biti dostopna vsem, tudi otrokom, ki potrebujejo pomoč, je bila rdeča nit sredine okrogle mize v ljubljanskem hotelu Slon. Udeleženci z bogatimi izkušnjami s terena so pod okriljem Inštituta Vita Bona govorili o duševnih stiskah, ki čedalje pogosteje vstopajo v šolski prostor, izzivih in rešitvah.
Pomočnica ravnateljice na OŠ Zadobrova Ksenija Pišljar opaža, da učenci v šolskem prostoru pogosto iščejo pomoč – tako pri svetovalni službi kot pri učiteljih. Povedala je, da gre največkrat za izzive otrok ob pritiskih in pričakovanjih njihovih staršev glede ocen, slabo počutje učencev ob neuspehih ob koncu leta in težave s sovrstniki oziroma sošolci.
Na šoli rešujejo tudi primere, ki se zgodijo zunaj pouka, za pomoč pa se na učitelje in svetovalne delavce radi obrnejo tudi starši. »Otroke v nekaterih primerih napotimo po pomoč k psihologu ali pedopsihiatru, a so čakalne dobe zelo dolge in otrok pride na vrsto za obravnavo šele po dobrem letu dni. Veliko mladostnikov zato svoje stiske blaži s samopoškodovanjem in motnjami hranjenja, številni se srečujejo s temnimi mislimi,« je zaskrbljena pomočnica ravnateljice.
Ko so rane pregloboke
Uvedbo supervizije za učitelje kot obliko podpore pri spoprijemanju s čustvenimi in vedenjskimi izzivi učencev Ksenija Pišljar podpira tudi zato, ker je poklic učitelja vse zahtevnejši. Kot je dejala, naj bi bil učitelj empatičen in naj bi vselej priskočil na pomoč pri reševanju težav, a je pri tem prepuščen sam sebi oziroma ni dovolj opremljen z znanjem, ki bi lahko pripomoglo k učinkovitejši podpori, ko so rane pregloboke oziroma so stiske otrok prevelike.
Pomočnica ravnateljice je dodala še, da so svetovalne službe na šolah, na katere se po pomoč obračajo učenci in njihovi starši, pogosto močno preobremenjene, prav tako imajo na marsikateri šoli velik kadrovski manko svetovalnih delavcev, zato priložnost vidijo v vključitvi psihoterapevtov v šolski prostor.
Da potrebe otrok in mladostnikov po psihoterapevtski obravnavi še zdaleč niso prenapihnjene, meni direktor Centra za socialno delo Ljubljana Janko Cafuta. Dejal je, da bi morali imeti vsi na voljo psihoterapevta, ki pomaga, ko bolita duša in srce, tako kot ob zvinu noge ljudje obiščemo zdravnika, ki nam pomaga pri lajšanju bolečin.
»Prav je, da bi bile možnosti za psihoterapevtsko pomoč dostopne tudi tistim, ki takšne pomoči ne morejo plačati,« meni Cafuta.
Priprava na življenje
Na to, da mladostniki ob vzgojni podpori nujno potrebujejo tudi brezplačno psihoterapevtsko pomoč, je opozorila Patricija Reher, vzgojiteljica v strokovnem centru Mladinski dom Maribor. Ta je namenjen otrokom osnovnošolske in srednješolske starosti s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti s starši v matičnih družinah. Vzgojiteljica je zaupala, da se s sodelavci pri svojem delu pogosto počutijo nekompetentne in nemočne ter da bi jim bila psihoterapija v veliko pomoč pri reševanju stisk mladostnikov.
Vključevanje psihoterapije v šolski prostor se je že izkazalo kot dobra praksa na OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kjer sta vključena tudi dva inkluzivna oddelka Janeza Levca. Učiteljica kemije Violeta Stefanovik, ki svoje delo opravlja že 40 let, se je v okviru šole pred tremi leti vključila v program izobraževanja pod okriljem psihoterapevtke, na mesečnih prostovoljnih srečanjih supervizije s konzultacijami za potrebe učitelja pa je pridobila dragocena teoretična znanja, s katerimi se je opolnomočila v interakcijah z učenci.
»Naš izziv ni le v tem, kako pomagati učencu, ampak želimo učenca usposobiti, da bo znal tudi sam pozneje v življenju reševati svoje težave,« je poudarila učiteljica.
