Visok krvni tlak, strokovno arterijska hipertenzija, povsod po svetu, tudi v Sloveniji, postaja javni zdravstveni problem, saj je zelo pogost dejavnik tveganja razvoja srčno-žilnih bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap, srčno popuščanje in druge. Stroka ugotavlja, da so se pri prebivalcih Slovenije v zadnjem času močno poslabšali dejavniki tveganja razvoja hipertenzije, tudi med mladimi. Ker je veseli december, ko vse zavore popustijo in skrb za zdrav način življenja skokovito pade, že tu, smo vprašanja o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka postavili zdravnici Mihaeli Strgar Hladnik, dr. med, specialistki družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana, saj je še zlasti v prednovoletnem času skrb za zdravje s spremljanjem vrednosti krvnega tlaka in primernim rednim zdravljenjem še kako pomembna.
Kako zvišan krvni tlak vpliva na naše žile in kakšni zapleti so mogoči, če ga ne zdravimo?
Naš krvni tlak vpliva tako na srce kot na možgane, ledvice in žile. Neposredno z arterijsko hipertenzijo je povezana možganska kap. Če imamo na žilah že naplastitve ali strokovno aterosklerotične plake, ki so nastali zaradi zvišanih vrednosti holesterola, lahko zvišan tlak povzroči, da se plak na tem mestu odlepi, zaide v možgane in povzroči možgansko kap. Če ima nekdo že spremenjene, aterosklerotične žile, lahko visok krvni tlak povzroči, da se te žile razpočijo in pride do možganske krvavitve. Dolgotrajno zvišan krvni tlak škodljivo vpliva tudi na srce. Najprej se zaradi zvišanega tlaka poveča mišična masa levega prekata, pozneje tudi levega preddvora. Zatem se prekat razširi, zato se zmanjša njegova črpalna sposobnost in srce oslabi, kar vodi do nadaljnjih zapletov. Naj omenim še ishemično bolezen srca, ki zajema infarkt in angino pektoris ter nenadno srčno smrt. Spremenjene aterosklerotične žile srca in visok krvni tlak še poslabšujejo črpalno sposobnost srca, kar vodi v srčno popuščanje.
Raziskave kažejo, da se kar polovica ljudi sploh ne zaveda, da imajo zvišan krvni tlak. Zakaj je pomembno, da si ga vsaj enkrat na leto izmeri prav vsak od nas? Za katere vrednosti krvnega tlaka pravimo, da so že zvišane?
Krvni tlak načeloma ne boli. Tudi če imamo dlje časa zvišane vrednosti krvnega tlaka, se telo nekako prilagodi in nimamo nobenih znakov bolezni. Spremembe opazimo šele takrat, ko so že zelo napredovale. O normalnem krvnem tlaku pri vseh starostnih skupinah v odraslem obdobju govorimo do vrednosti 140/90 mmHg, vse višje vrednosti pa vodijo v dolgotrajne spremembe na žilah in srcu. Nujno je, da si vsak človek na primerna obdobja izmeri vrednost svojega krvnega tlaka, na primer enkrat na leto. Če je vrednost višja od 140/90 mmHg, potem je treba obiskati osebnega zdravnika in se dogovoriti za ustrezno zdravljenje z zdravili in spremembo življenjskega sloga.
Kaj najprej svetujete osebam, ki jim odkrijete zvišan krvni tlak? Je na začetku dovolj že sprememba življenjskega sloga? V kakšnih primerih se odločite za uvedbo zdravil?
Zdrav življenjski slog velja za vse ljudi in za vsa bolezenska stanja. Poskrbeti moramo za zdravo mediteransko prehrano, imeti moramo urejeno telesno težo, kjer bo indeks telesne mase med 18 in 25, dobro je biti vsaj trikrat na teden po pol ure telesno aktiven, se pravi uro in pol na teden. Če ugotovimo zelo visoke vrednosti krvnega tlaka, ga moramo nujno začeti zdraviti, in to takoj. Kadar odkrijemo mejne vrednosti krvnega tlaka, med 140 in 150, osebi najprej priporočimo dosledno sledenje zdravemu življenjskemu slogu. Če ima preveliko telesno težo, mora shujšati in veliko hoditi, se gibati in uživati primerno prehrano. Osebam, ki so močno ogrožene, denimo če imajo v družini srčno-žilna obolenja, imajo kakšno bolezen ledvic ali aterosklerozo na žilah nog, centralnih ali vratnih žilah, pa takoj začnemo krvni tlak zdraviti z zdravili.
Pomembno je vedeti, da osebe s hipertenzijo ob upoštevanju ustreznega načina zdravljenja danes lahko živijo povsem brezskrbno in kakovostno, a nekateri še vedno dvomijo o zdravilih. So po vaših izkušnjah varna in učinkovita?
Večino zdravil za zdravljenje hipertenzije uporabljamo že vrsto let, izvedenih je veliko kontrolnih študij glede dobrobiti zdravljenja in tudi glede stranskih učinkov. Zelo dobra novica je, da tudi če se pri posamezniku pojavi kakšen stranski učinek ob zdravilu, imamo zdravniki na voljo še vrsto drugih učinkovitih zdravil in ga lahko zamenjamo z zdravilom, ki bolniku ne bo povzročilo nobenih stranskih učinkov. Zdravila prilagajamo vsaki osebi individualno glede na njegovo zdravstveno stanje.
Vedeti je treba tudi, da je jemanje zdravil pri povišanem krvnem tlaku dolgotrajno, saj se z opustitvijo krvni tlak običajno spet zviša. Kaj nam lahko poveste o tem?
Ljudje smo naravnani tako, da ko nam gre dobro, zlahka pozabimo na jemanje zdravil oziroma dobimo občutek, da jih ni treba jemati. Toda visok krvni tlak, ki smo ga znižali z zdravili, bo ostal urejen le, če bomo redno in dosledno jemali terapijo. V primeru, da prenehamo jemati tablete, se bo krvni tlak spet dvignil in nič nam ne bo koristilo, če bomo zdravila jemali le kratek čas. Zdravila je res nujno treba jemati dolgotrajno. Zdravnik lahko posamezniku prilagodi odmerek, če denimo kakšno zdravilo preveč zniža krvni tlak, popolna opustitev pri že potrjeni diagnozi arterijske hipertenzije pa nikakor ni priporočljiva. Ljudje, ki imajo individualno določeno terapijo, živijo povsem normalno aktivno življenje brez kakršnih koli ovir in brez strahu pred morebitnimi zapleti.
