Odvetniška pisarna iz Celja vsakomesečno razpošlje več kot tisoč opominov, ki so si vsebinsko podobni kot jajce jajcu. Enega je prejšnji mesec prejel bralec Dnevnika iz Loga pri Brezovici. V njem ga odvetnik Gregor Bakija vabi, naj zaradi neplačane parkirnine na Hrvaškem poravna priloženo položnico. Znesek na njej presega 170 evrov.
Opomin pred začetkom sodnega postopka je prejemniku vzel sapo, sploh ko je prebral, da znesek neplačane dnevne parkirnine znaša le nekaj več kot 13 evrov. Odvetniški stroški so bili ovrednoteni s 124 evri, administrativni stroški pa s 35 evri.
Bralec si je najprej prizadeval, da bi parkirnino nakazal neposredno podjetju Pula Parking. V podjetju so njegovo pobudo zavrnili in ga preusmerili na odvetniško pisarno Shain Pacheco Vinković iz Pulja, ki jo v Sloveniji zastopa celjski odvetnik Gregor Bakija. Ta na upravnih enotah pridobiva podatke o tem, kdo so bili v času domnevnega neplačila lastniki parkiranih avtomobilov, in jim pošlje opomin.
Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) ima o poslovnih metodah Bakije vse prej kot dobro mnenje. Leta 2019 je ocenila, da s pošiljanjem opominov krši načela odvetniške etike. Po mnenju komisije – v njej sta bili odvetnici Živa Drol Novak in Tatjana Ahlin – je izkoriščal nepoučenost ali boječnost nasprotne stranke, da bi dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko, kar je posebej prepovedano, če nasprotna stranka nima odvetnika, je poročal portal Žurnal 24.
Ker prijavitelji »nimajo pravnega zastopnika, ne poznajo pravila, da je odvetniške stroške dolžna plačati stranka, ki je storitev naročila, nasprotna stranka pa jih je dolžna poravnati le, če jih in kolikor jih odmeri sodišče«, je ugotovila komisija. Poleg tega prejemniki niso seznanjeni s sodno prakso, da se strošek opomina v izvršbi ne priznava. Zahteva za plačilo nesorazmerno visokih stroškov je bila po oceni komisije za etiko prepovedana grožnja in ne opravičljivo opozorilo na stroške postopka, poskus prevalitve stroškov na nasprotno stranko pa izkoriščanje nepoučenosti strank.
Zbornica disciplinsko
preganja odvetnika
Bakija je prepričan, da mu je bila v stanovski organizaciji storjena krivica. Vztraja, da si v opominih ne zaračunava niti centa stroškov, temveč da se odvetniški stroški nanašajo izključno na hrvaške kolege, s katerimi ima sklenjen (zaupen) poslovni odnos. Prav tako vztraja, da na slovenskih upravnih enotah zakonito in v skladu z določili zakona o odvetništvu pridobiva osebne podatke o lastnikih avtomobilov.
Pogoj zakonitosti pridobivanja podatkov je, da podatke zbira za namen izvedbe določene storitve odvetniškega poklica za potrebe zastopanja svoje stranke. Ta pogoj izpolnjuje s pošiljanjem opomina. Bakija v svojem početju ne vidi ničesar spornega. »Letno razpošljem od 15.000 do 20.000 opominov, na odvetniško zbornico pa je doslej prišlo le 30 pritožb, ki so po vsebini in obliki identične. Ocenite sami, ali je to veliko,« je dejal in dodal: »Vsekakor smatram, da delam zakonito.« Na zbornici so nekoliko drugačnega mnenja. »Zoper odvetnika se vodijo disciplinski postopki zaradi zaznave kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ki pa še niso pravnomočno zaključeni,« je Dnevniku odgovoril predsednik OZS Janez Starman. Predsednik zbornice se nesporno spozna na tozadevno problematiko. Njegova odvetniška pisarna je namreč pred leti zastopala upravitelja puljskih parkirišč in v njegovem imenu terjala slovenske neplačnike.
Bakija pravi, da disciplinski očitek, s katerim je soočen na zbornici, temelji na mnenju etične komisije, postopek pa se je že končal njemu v prid, vendar sklep še ni pravnomočen zaradi pritožbe disciplinskega tožilca zbornice, odvetnika Mitje Jeleniča Novaka. V pritožbi je tožilec terjal spremembo sklepa in izrek ustreznega disciplinskega ukrepa. V naboru možnih ukrepov je tudi odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica.
Kako bosta hrvaški volk sit
in slovenska koza cela?
Kaj naj storijo prejemniki opominov s podpisom Gregorja Bakije? Uvodoma je treba poudariti, da v teh zadevah ne gre za terjanje plačila globe za prekršek, temveč za poravnavo civilnega dolga, ki izhaja iz neplačane storitve – v tem primeru parkiranja na parkirišču, ki ga upravlja (zasebni) koncesionar.
»Večino (98 odstotkov) teh opozoril stranke prejmejo iz iste odvetniške pisarne iz Pulja, in ker se s tovrstnimi primeri parkiranja vsakodnevno ukvarjamo že leta, strankam v večini primerov svetujemo, da prejeta opozorila jemljejo resno in jih ne ignorirajo, prav tako pa v večini primerov svetujemo, naj se poskusijo dogovoriti za nižji znesek od prvotno zahtevanega,« pravi Damir Sajko iz hrvaške odvetniške pisarne Anič i partnerji.
Prejemnik opomina naj skratka pisno zavrne plačilo s pripombo, da so dodatni stroški nerazumno visoki, saj za najmanj desetkratnik presegajo višino temeljne terjatve. V dopisu je smiselno sočasno predlagati tudi poplačilo dela domnevnega dolga.
Podobno svetuje tudi AMZS, ki je na svoji spletni strani objavila mnenje Boštjana M. Turka. Avtor predlaga nakazilo neplačane parkirnine neposredno na račun upravljalca parkirišča in ne na račun odvetnika, ker bi mu sicer (nehote) najprej poplačali njegove stroške, do katerih morda sploh ni upravičen. Turk je svetoval še sklenitev dogovora, denimo v obliki poplačila parkirnine in le dela stroškov. »V večini primerov bosta tako volk sit in koza cela,« je ocenil Turk.
»V primeru, da se zadeva konča na hrvaškem sodišču in stranka izgubi spor, bo morala plačati celoten znesek, povečan za zakonite obresti in stroške postopka, vključno s stroški prevoda sodnega tolmača, na katere tečejo tudi zakonske zamudne obresti od dneva sodbe do plačila,« še opozori Sajko in doda, da ima v primeru pravnomočne sodbe izvršitelj pravico zoper slovenskega državljana zahtevati izdajo evropskega izvršilnega naslova. »Ta postopek omogoča preprosto priznanje sodnih odločb o nespornih zahtevkih, izdanih v drugi državi članici.«
