Iz delno anonimizirane odredbe za hišno preiskavo, ki jo je Aleš Hojs včeraj razdelil medijem, izhaja, da naj bi Hojs podatek o načrtovanih hišnih preiskavah pri članih slovenske celice kavaškega klana leta 2021 zaupal svojemu domnevnemu podnajemniku oziroma sorodniku podnajemnika B. P., ki naj bi se pečal s preprodajo prepovedane droge, B. P. pa je informacijo o hišnih preiskavah nato delil naprej s še enim preprodajalcem.
Posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva je preiskavo sprožil po tem, ko so policisti prišli do šifrirane komunikacije prek aplikacije sky med B. P. in drugim preprodajalcem. Kot je zapisano v odredbi, je B. P. prvega marca 2021 kolega opozoril, da se bodo v Sloveniji, Španiji in Italiji izvajale hišne preiskave. To je podkrepil s fotografijo zaslona imenika na telefonu, na katerem je bila številka Aleša Hojsa, in navedel, da je informacijo dobil od ministra za notranje zadeve. B. P. je prek šifrirane komunikacije pošiljal tudi fotografije prepovedane droge, pajdašu pa je »povedal, da je zakopal prepovedano drogo, potem ko je izvedel, da so za mesec marec 2021 načrtovane hišne preiskave«, je med drugim zapisano v odredbi.
Prestavili datum hišnih preiskav
Za načrtovane preiskave naj bi sicer vedel le ozek krog preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada in tožilec specializiranega državnega tožilstva, ki je usmerjal preiskavo. Hišne preiskave pri članih kavaškega klana, osumljenih preprodaje prepovedanih drog in umora, so bile sprva dejansko načrtovane za konec marca (v Sloveniji in Španiji, ne pa tudi v Italiji), vendar se je kasneje tožilec na čelu preiskave zamenjal, tako da so jih preložili na maj.
Maja 2021 so jih tudi izvedli, kot smo že poročali, pa so pred tem nekateri vodilni člani slovenske celice kavaškega klana že pobegnili, prav tako policisti droge v hišnih preiskavah niso našli. Posumili so, da naj bi informacije uhajale iz specializiranega državnega tožilstva (prek zdaj že nekdanje vpisničarke). Da naj bi zaupni podatki uhajali tudi iz Nacionalnega preiskovalnega urada, pa sta kasneje v kazenskem postopku potrdila skesanca Alen Bajc in Darko Nevzatović.
Hojsu zasegli mobilni telefon
Aleš Hojs, ki ga tožilstvo sumi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, je na sredini tiskovni konferenci vse očitke zanikal. »O nikakršnih datumih nisem bil informiran. Nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se hišna preiskava zgodila, z nikomer nisem o tem govoril, kaj šele, da bi komu pošiljal sporočila … To je popolna laž in jo kategorično zanikam,« je zatrdil Hojs, ki je prepričan, da je za datume hišnih preiskav pri kavaškem klanu vedelo relativno malo policistov, tako da bi v tem času najbrž že lahko našli komunikacijo med njim in (še vedno neznanim) policistom, če bi mu ta res izdal tajne podatke.
Nekdanji notranji minister, ki so mu preiskovalci zasegli mobilni telefon, je poudaril, da se v kriptirano komunikacijo med dvema preprodajalcema droge niti ni ujel njegov podnajemnik, temveč sorodnik podnajemnika. Tudi sicer je bil najemnik Hojsove hiše v Spodnjih Pirničah J. P. (glede na priimek gre dejansko lahko za sorodnika, čeprav naj bi si B. P. v preteklosti spremenil ime).
»Dejstvo, da se je nekdo tretji v neki komunikaciji z neko četrto osebo skliceval na njega (Hojsa, op. p.), pa seveda ni imel kopije SMS-sporočila, ampak samo njegovo številko iz imenika, ne zadostuje za to, da bi lahko preiskovalna sodnica izdala odredbo,« pa je bil do odredbe za hišno preiskavo kritičen Hojsov odvetnik Franci Matoz, ki zato ocenjuje, da je odredba za hišno preiskavo nezakonita, saj v času, ko je bila izdana, ni bil podan utemeljen sum.
Za odreditev hišne preiskave je sicer dovolj že utemeljen razlog za sum (torej nižji dokazni standard), kar je navedeno tudi v odredbi.
