Bolezen modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV) je razširjena po vsej Sloveniji, najbolj pa so prizadeti zahodni in južni deli države. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so za Dnevnik pojasnili, da v večini njihovih območnih uradov v zadnjih dneh niso potrdili novih primerov bolezni. Hkrati so poudarili, da vektorji (krvosesne mušice, ki prenašajo virus BTV) ob trenutnih vremenskih razmerah še vedno lahko ostajajo aktivni, zlasti v nižinskih in obmorskih predelih. »Njihova dejavnost je tesno povezana s temperaturo in vlago, zato se lahko ob milejših jesenskih temperaturah podaljša tudi obdobje prenosa bolezni. Čas brez vektorjev običajno nastopi decembra, ko se temperature znižajo,« so še navedli na UVHVVR.
Dobavitelja cepiva še niso izbrali
V začetku septembra so lovci zaznali tudi pogine divjih živali. Po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS) je bilo to v bližini vodnih virov v loviščih LD Makole, Stoperce, Grmada, Dol pri Hrastniku in Dobovec. Po navedbah UVHVVR so BTV doslej laboratorijsko potrdili pri dveh muflonih in enem gamsu.
Edini učinkovit ukrep v boju z BTV je cepljenje domačih prežvekovalcev. Vlada se je odločila, da bo to obvezno za vse govedo in drobnico, zato bo rejcem plačala cepivo, UVHVVR pa je naložila, da izpelje postopek javnega naročila za njegovo nabavo. Na UVHVVR so za Dnevnik pojasnili, da so k oddaji ponudbe pozvali šest potencialnih dobaviteljev, izbrali pa niso še nikogar. Zagotovili so tudi, da s pogoji in merili v javnem naročilu ciljajo na visoko kakovost cepiva. »Z upoštevanjem navodil proizvajalca za uporabo cepiva ni pričakovati negativnih posledic zunaj okvira stranskih učinkov cepiva,« so zapisali.
Bruselj BTV seli na listo D
V preteklosti je bila BTV po evropskih predpisih uvrščena na listo A. Na njej so posebno nevarne bolezni živali, za katere Bruselj predpisuje takojšnje obvezno izkoreninjenje. A ker je bilo to izjemno drago, naj bi živinorejsko najmočnejše države politično izsilile, da so BTV z liste A premaknili na C. To pomeni, da izkoreninjenje bolezni ni več obvezno. Posledice so dramatične, saj se različni sevi BTV širijo po vsej Evropi. Toda obeta se nova prekategorizacija te bolezni. Evropska komisija je namreč predlagala njen premik na listo D.
»Obstojnost okužbe z BTV se je v populacijah prežvekovalcev in okolju povečala, najverjetneje kot posledica podnebnih sprememb. Izvajanje posebnih ukrepov, določenih za okužbo z BTV kot bolezen, razvrščeno v kategorijo C, ni več izvedljivo oziroma učinkovito. To se nanaša zlasti na izvajanje neobveznih programov izkoreninjenja. Z zmanjšanjem števila in obsega ukrepov, ki se uporabljajo za okužbo z BTV, se bo poenostavil veljavni pravni okvir za preprečevanje in obvladovanje te bolezni. Poudarek bo na obvladovanju tveganja na ravni EU ter izvajanju ukrepov pri premikih prežvekovalcev in njihovega zarodnega materiala med državami članicami,« so odločitev evropske komisije o vnovični prekategorizaciji BTV pojasnili na UVHVVR. Predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller pa meni: »Še večji problem bo, saj bodo veljali še nižji standardi glede ugotavljanja in poročanja o BTV. Ko so to bolezen prenesli na listo C, so odgovornost zanjo z evropske prenesli na nacionalno raven. Če jo bodo prestavili še nižje, potem vsa odgovornost pade na rejca.«
Na spletni strani evropske komisije trenutno poteka javno posvetovanje o selitvi BTV na listo D. UVHVVR glede na potrebne postopke za spremembo zakonodaje začetek uporabe novih pravil pričakuje v prvi polovici leta 2026.
