Kakšno bo stališče Golobove vlade do gradnje hidroelektrarne Mokrice? Za zdaj so se odgovorni izognili odgovoru na to kočljivo vprašanje. Gotovo pa je, da bo hidroelektrarna Mokrice prva vladna fronta – četudi podedovana – z nevladniki: obeta se upravni spor.
Na vidiku je prva vladna fronta z nevladnim sektorjem. Spor ima dolgo brado in ga je vlada Roberta Goloba podedovala od svoje predhodnice, a to še ne pomeni, da ima o tem perečem vprašanju drugačno stališče: gre namreč za hidroelektrarno Mokrice. V svojih zadnjih izdihljajih je vlada Janeza Janše že drugič sprožila postopek prevlade druge javne koristi – pridobivanje električne energije – nad koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarno Mokrice. Društvo za preučevanje rib Slovenije je za Dnevnik potrdilo, da bo sprožilo upravi spor. »Odločbo smo prejeli 13. junija, trenutno pripravljamo tožbo. Rok imamo 30 dni, takrat bomo tudi pripravili izjavo za medije,« je odgovorila predsednica društva Andreja Slameršek. Pred dvema letoma so bili v DPRS s svojo tožbo uspešni.
Morda to ne bo edina tožba v tem primeru. Neuradno naj bi se k tožbi nagibali tudi v društvu Lutra, a zaradi stroškov še niso odločeni, ali bodo sprožili samostojni upravni spor ali se bodo s svojimi argumenti pridružili tožbi, ki jo bodo sprožili v DPRS.
Ker do sredine minulega tedna upravne odločbe še niso dvignili vsi stranski udeleženci v tem postopku – odločba je še zmeraj v vročanju Društvu za raziskovanje jam – je lahko tudi to indic, da se pripravlja še kakšen upravni spor. Zakonsko določen rok za sprožitev upravnega spora, 30 dni, začne namreč teči takrat, ko stranski udeleženec v postopku dvigne odločbo. Nevladne organizacije so si v preteklosti, denimo v primeru Magne, kupovale čas tudi tako, da je le ena od njih dvignila odločbo, ki so si jo nato razdelile med seboj in se v miru ter mimo zakonskih rokov pripravile na tožbo, ki jo je nazadnje sprožila ena organizacija tudi v imenu drugih. Status stranskega udeleženca v tem postopku prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarno Mokrice so poleg omenjenih pridobili še Ribiška zveza Slovenije, Zveza društev Moja Mura, Lovska zveza Slovenije, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Lovska družina Čatež ob Savi, Združenje Rovo, Lovska družina Mokrice in Herpetološko društvo. »Predvidoma v začetku julija bomo imeli informacijo, ali so društva sprožila upravni spor,« so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.
Kočljivo vprašanje
Tam so skupaj z vso vlado Roberta Goloba v tem primeru v zelo kočljivem položaju. V koalicijski pogodbi se je namreč vlada zavezala: »Na Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, na srednji Savi bomo ponovno preverili smotrnost gradnje novih hidroelektrarn«. Hidroelektrarne Mokrice ali spodnjesavska veriga v koalicijski pogodbi ni omenjena. So pa omenjeni obnovljivi viri energije, ki jim nova vlada daje zelo velik poudarek. Pogodba tako kot eno od prioritet izpostavlja »investicije v obnovljive vire energije s ciljem zagotavljanja energetske varnosti in samozadostnosti«, toda po drugi strani pogodba enakovredno zagotavlja tudi »skrbno in učinkovito upravljanje voda in trajnostno rabo vode v gospodinjstvih, industriji, kmetijstvu in javnih gospodarskih službah, kar vključuje varovanje vodnih ekosistemov, zmanjševanje onesnaževanja in upoštevanje vodnih prostorov«. Položaj še nekoliko bolj zapleta dejstvo, da se je Robert Golob povzpel na premierski stol ob izdatni podpori nevladnega sektorja. Nasprotovanje nevladnikom v prvem mesecu po nastopu funkcije bi zagotovo vplivalo na njegovo javno podporo.
Na ministrstvu, ki ga vodi Uroš Brežan, za zdaj niso zavzeli jasnega stališča do kočljivega vprašanja o (ne)podpori hidroelektrarni Mokrice oziroma postopku prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. »Treba je počakati do pravnomočnosti odločbe in do odločitve društva glede upravnega spora ter se potem odločiti o nadaljnjem postopku,« so odgovorili.
Spomnimo, Janševa vlada je na eni svoji zadnjih sej, že pozno v mesecu maju, ko naj bi se (samo)omejila zgolj na opravljanje tekočih poslov, že drugič začela postopek prevlade javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave za projekt hidroelektrarne Mokrice. Prvič – in tudi prvič v zgodovini države – je Janševa vlada ta mehanizem uporabila decembra 2020, a je nato po pritožbi DPRS upravno sodišče leto dni pozneje vladno odločbo odpravilo. Tedaj je namreč vlada to svojo odločitev skrila kar v enega od protikoronskih zakonskih paketov, ki naj bi bili namenjeni lajšanju posledic epidemije. Sodišče je nato novembra lani pritrdilo DPRS in odločilo, da je njihova tožba utemeljena, med drugim tudi zaradi napačno uporabljenih določb zakona o ohranjanju narave, gradbenega zakona in protikoronskega zakonskega megapaketa. Sodišče je tudi ugotovilo, da pristojne službe, med drugim Arso, pred izdajo vladne odločbe niso izvedle presoje vseh vplivov na okolje, ki bi jih imela gradnja hidroelektrarne na območju Natura 2000, niti niso presodile o vseh potrebnih izravnalnih ukrepih. Vlada naj bi konec maja v vnovičnem postopku po svojih zagotovilih upoštevala poudarke iz lanske sodbe upravnega sodišča.
Zloraba položaja,
konflikt interesov?
Dodatno vso zgodbo zapleta še vloga nekdanjega ministra Andreja Vizjaka: pred nastopom ministrske funkcije je bil zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je investitorica projekta hidroelektrarne Mokrice, in se je na to delovno mesto tudi vrnil po nastopu vlade Roberta Goloba. V družbi HESS so za Dnevnik povedali, da se Vizjak ukvarja z obnovljivimi viri energije, za katere projekte konkretno skrbi, pa niso razkrili. Minister je tako poskušal tik pred svojim odhodom z izvršne funkcije svojemu (prihodnjemu) delodajalcu zagotoviti stomilijonski projekt. Vrednost energetskega dela hidroelektrarne Mokrice je ocenjena na 102 milijona evrov (86 milijonov evrov brez DDV), infrastrukturni del, torej ukrepi za protipoplavno zaščito, pa na okoli 70 milijonov evrov.
