Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so pravkar izvolili svojega novega- starega predsednika. To funkcijo bo tudi prihodnja štiri leta opravljal dosedanji predsednik GZS Tibor Šimonka, sicer član uprave Skupine SIJ, ki je prejel 61 od 94 veljavnih glasov članov skupščine.
Kot kaže je Šimonka člane stočlanske skupščine prepričal z dosedanjim delom; priznavajo mu, da je v to heterogeno in raznoliko organizacijo pripeljal nekaj stabilnosti, ki je v preteklosti manjkala. Tudi v naslednjem mandatu pa ga čaka nadaljevanje boja z energetsko krizo in energetsko draginjo.
Minuli mandat Šimonke je bil zagotovo eden najzahtevnejših v zgodovini GZS. Kovidni krizi, v kateri je gospodarstvo tako rekoč stagniralo oziroma bilo močno omejeno z epidemiološkimi ukrepi je sledila energetska kriza. »Ko se je začela nakazovati energetska kriza, je bila GZS prva, ki je opozorila na problematiko rastočih cen energentov. Zahtevala je odziv države in ga relativno hitro tudi dosegla. Z nastopom nove vlade je svoja prizadevanja za pomoč gospodarstvu še stopnjevala in za večino podjetij dosegla vsaj predvidljive cene energentov. S tem še ne moremo biti zadovoljni, saj največji porabniki, tisti, ki ustvarijo več kot tretjino BDP in od katerih so odvisni številni manjši dobavitelji, še vedno nimajo konkurenčnih pogojev v primerjavi z državami, ki so uvedle kapico tudi za velika podjetja,« je že v svoji kandidaturi zapisal Šimonka in si s tem določil ključno nalogo za svoj naslednji mandat.
Funkcija predsednika GZS je sicer neprofesionalna in prostovoljna, tako rekoč častna. Predsednik ne dobiva sejnin ali drugega plačila za opravljanje tega dela, dobi pa, na primer, plačane potne stroške in je upravičen do plačila poslovnih kosil. Poleg tega, da predsednik GZS formalnopravno zastopa to interesno organizacijo, je tudi glas vsega slovenskega gospodarstva in kot tak njegov predstavnik pred politiko in vlado, v organih, kot je ekonomsko-socialni svet, in v pogajanjih s sindikati. Slovensko gospodarstvo zastopa tudi v tujini in javnosti.
Tibor Šimonka je sicer v svoji pestri karieri zasedal mnoge pomembne položaje; v osemdesetih je v Belgiji vodil družbo za proizvodnio avtodomov Adria Caravan Mobil in nato sodeloval pri prenosu njene proizvodnie v Novo mesto ter vzpostavitvi Adria Mobila. Po vrnitvi v Slovenijo se je krajši čas ukvarjal s kriznim upravljanjem podjetij, nato pa presedlal v družbo Slovenske železarne, predhodnico Slovenske industrije jekla (SIJ). Skupino SIJ je kot predsednik uprave vodil od leta 2002 do 2014. Od junija 2014 je bil za poldrugo leto pooblaščenec bank upnic v prestrukturiranju Perutnine Ptuj, nato pa zasedel mesto predsednika uprave. Leta 2019 se je kot član uprave vrnil v Skupino SIJ.
