Ustavni sodniki so včeraj obravnavali pobudo za presojo ustavnosti novega zakona o RTV Slovenija in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona. Končne odločitve o tem še ni – ustavni sodniki bodo presojanje nadaljevali na naslednjih sejah. Včeraj so odločili zgolj o izločitvi sodnika Roka Čeferina iz zadeve. Predlog je zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti podal sam sodnik Čeferin, ustavni sodniki pa so mu ugodili. Odvetniška pisarna Čeferin je namreč doslej večkrat podajala pravna mnenja v zvezi z RTVS; po naših informacijah je po naročilu vodstva RTVS nedavno podala tudi pravno mnenje o trenutnem položaju vodilnih v javnem zavodu.
Predlog za zadržanje izvajanja zakona so na ustavno sodišče podali pobudniki presoje – predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija in namestnica predsednika nadzornega sveta RTVS Tamara Besednjak Valič. V pobudi zatrjujejo, da bi morale biti njihove sedanje funkcije zaščitene pred zamenjavo oziroma ukinjanjem, kar je politika uvedla z novim zakonom. Če ustavno sodišče zakona ne bi zadržalo, pozneje pa bi ugotovilo njegovo protiustavnost, pa da bi bilo že prepozno, saj funkcije, ki jih zasedajo, pozneje ne bi več obstajale.
Vlada je temu predlogu nasprotovala z argumentom, da je takojšnje izvajanje zakona o RTVS nujno za zagotavljanje demokracije v Sloveniji in da ohranjanje posameznih mandatov pri tem ne more biti prioriteta. Navsezadnje bodo navedeni posamezniki po razrešitvi lahko ponovno kandidirali za nadaljnje opravljanje funkcij v novem sistemu upravljanja RTVS.
Argumentom pobudnikov presoje ustavnosti je nasprotovala tudi civilnodružbena organizacija Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je zakon pomagala pripraviti. Opozorili so, da je politiko treba umakniti iz javnega medijskega servisa, to pa je mogoče doseči zgolj z ukinitvijo dosedanjih mandatov, ki so bili vzpostavljeni po politični liniji.
Podaljški za direktorja
V ponedeljek bo sicer na RTV Slovenija potekala seja programskega sveta še v sedanji, »stari« sestavi. Na seji bodo obravnavali pobudo za razrešitev generalnega direktorja. Ta je bila vložena že lani, njena obravnava pa je bila večkrat prestavljena, saj je bil generalni direktor mesec dni odsoten. Po naših informacijah pa je nekaj dni po uveljavitvi novega zakona Andrej Grah Whatmough vendarle podal odgovor na predlog razrešitve in opozoril, da te pobude sploh ni več mogoče obravnavati. V času, ko je bil odsoten, se je namreč z uveljavitvijo novega zakona njegov položaj spremenil – postal je vršilec dolžnosti, kar pomeni, da ga v okviru pobude, ki se je nanašala na generalnega direktorja s polnim mandatom, ni več mogoče razrešiti. To najverjetneje pomeni, da se bo njegov direktorski položaj še malo podaljšal, programski svetniki, ki so predlagali odstavitev, pa bodo kvečjemu morali podati nov predlog odstavitve. Po naših informacijah je sicer vršilca dolžnosti formalno lažje zamenjati kot direktorja s polnim mandatom, a se utegnejo postopki ponovno zavleči.
Neuradno smo izvedeli, da je Grah Whatmough kljub temu odgovoril na očitke skupine trinajstih programskih svetnikov, ki predlagajo njegovo predčasno odstavitev, še preden potečejo roki, v katerih bo novi zakon to zamenjavo opravil samodejno in bo položaj direktorja prevzela nova uprava. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja v odgovoru programskim svetnikom med drugim zanika očitke, da je RTVS v krizi vodenja, da se sam ne odziva ustrezno na stavko in da sta posledica tega padec ugleda RTVS in padec gledanosti televizije. Grah Whatmough očitke označuje za pavšalne. Padec gledanosti televizije sicer priznava, a trdi, da gre za dolgoleten trend in ne za posledico »krize vodenja« oziroma stavke.
Podatki o gledanosti
Poročali smo že, da podrobnejših podatkov o gledanosti televizijskih programov in posameznih oddaj RTV Slovenija ne razkriva že od septembra in da je v zvezi s tem Dnevnik sprožil pritožbeni postopek pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Interni blog kritičnih zaposlenih na RTV pa je danes razkril, da direktor televizije Uroš Urbanija vendarle »naroča natančne analize gledanosti s točno določenim ciljem – diskreditacijo posameznih voditeljev«. Urbanija naj ne bi (službi za programski kontroling, op. p.) naročil analiz gledanosti programskih pasov ali oddaj, temveč – kar je nenavadno – analize podatkov o gledanosti oddaj po posameznih voditeljih. »Na njegovo veliko žalost pa so podatki pokazali, da so najslabše gledane prav oddaje, ki jih vodijo in urejajo 'njegovi' kadri,« trdijo interni viri s TV Slovenija. Pri tem izhajajo iz dejstva, da manjši del voditeljev izraža lojalnost direktorju televizije, večji del pa se njegovi hegemoniji upira. »Tudi preostali podatki so katastrofalni, vsi programski pasovi in praktično vse oddaje imajo slabšo gledanost kot prejšnja leta,« so še zapisali na blogu Tukajsmo, ki se je v zadnjih mesecih vzpostavil kot pomemben vir internih informacij o dogajanju na RTV Slovenija. V vodstvu javnega zavoda sicer uradno trdijo, da podrobnih analiz gledanosti posameznih delov programa sploh ne morejo opravljati, ker naj za to ne bi imeli dovolj časa in kadrov.
