Aktualna dogajanja v slovenskem javnem sektorju je na twitterju komentiral nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant. »Naj spomnim, da v času priprave zadnje plačne reforme javnega sektorja (2003–2008) pet (!) let ni prišlo niti do enega parcialnega zvišanja plač,« je zapisal. »Letno usklajevanje z rastjo BDP je bilo polovično, druga polovica pa je bila namenjena reformi. Beseda, ki mi pri tem pade na pamet, je 'modrost'.«

Virant ni edini, ki v nedavnih potezah vlade Roberta Goloba zaznava pomanjkanje modrosti. »Kar doživljamo, je totalen kaos,« je kritičen tudi vodilni sindikalni pogajalec Jakob Počivavšek, sicer predsednik sindikata Pergam. »Zopet smo soočeni s parcialnimi, nesistemskimi rešitvami. Ali vlada to počne naklepno, mi ni povsem jasno. Dejstvo je, da se s tistimi skupinami, ki so tiho, več kot očitno ne ukvarja.«

Spomnimo: »najglasnejše« skupine so bili v zadnjem času sodniki, zdravniki ter sindikat vzgoje in izobraževanja. Predsednik vlade Robert Golob je na izrednem občnem zboru sodniškega društva sporočil, da hoče podkrepiti resnost vladnih obljub, zato bodo sodniki in tožilci že k januarski plači prejeli 600 evrov bruto dodatka. S tem mesečnim dodatkom želi vlada postaviti izhodišče za reformo plačnega sistema, s posebnim stebrom za pravosodje, je dodal Golob.

Do omenjenega 600-evrskega dodatka bo upravičenih 1093 sodnikov in tožilcev, letošnji finančni učinek ukrepa je ministrstvo za pravosodje ovrednotilo na 9,1 milijona evrov. »Gre za začasen ukrep, s katerim vlada uresničuje eno izmed koalicijskih zavez in kaže resen namen, da se po dolgih letih uredijo plačne anomalije v sodniškem plačnem sistemu ter na tak način zagotovi večja materialna neodvisnost sodnikov,« je pojasnilo ministrstvo, ki še nima vzpostavljene normativne podlage za izplačilo dodatka. To zakonsko podlago šele pripravlja.

Stavko preprečila zaveza k vzpostavitvi ločenega stebra

Vlada se je včeraj seznanila tudi s torkovim sporazumom s sindikatom Fides, ki je preprečil stavko zdravnikov. Dogovor sicer ne predvideva neposrednega zvišanja zdravniških plač, se je pa vlada z njim zavezala, da bo do 1. aprila oblikovala ločen plačni zdravstveni steber, ki ga mora do 30. junija vložiti v zakonodajni postopek. Če ločen steber ne bo implementiran do konca leta, se je vlada zavezala k ločenim pogajanjem s Fidesom o odpravi nesorazmerij v plačah zdravnikov in zobozdravnikov.

Spomnimo, da bo decembra lani podpisani sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu, ki letos prinaša dvig plač za dva do štiri plačne razrede, državo stal dodatnih 50 milijonov evrov. Kakšni bodo finančni učinki novega stebra, še ni mogoče napovedati.

Vlada je včeraj sprejela tudi sporazum s Svizom, na podlagi katerega bodo pomočnice vzgojiteljic »napredovale« za tri dodatne plačne razrede. Sindikat je zato odpovedal sobotni protestni shod. Finančni učinek sporazuma je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ocenilo na 17,4 milijona evrov za leto 2023.

S selektivnimi pogajanji
si vlada kupuje mir

»Z vsemi sveže sklenjenimi dogovori si vlada najbrž prizadeva doseči mir pred oblikovanjem novega plačnega sistema, o katerem bi se morali pričeti pogajati že prejšnji mesec,« domneva predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. V omenjenem sindikatu ne nameravajo zaostrovati razmer, zagotavlja. »Ključno je, da vlada začne pripravljati izhodišča in se začne pogovarjati z vsemi. Če bo mirila posamezne skupine s parcialnimi in nesistemskimi rešitvami, ne bomo prišli nikamor.«

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je lani napovedala, da se bodo pogajanja o novem plačnem sistemu začela decembra 2022. Napovedi ni udejanjila. Zdaj pravi, da bo izhodišča plačne reforme predstavila na vrhu koalicije 18. januarja. Z reformo bi vzpostavila novo plačno lestvico in jo vezala na povprečno plačo v zasebnem sektorju, je razkrila v torek. Z vezanjem plačne lestvice na povprečno plačo v zasebnem sektorju bi po njenih besedah rešili problem usklajevanja plač, saj ta ne bi bil vezan na odločitev vlade. Ministrica je napovedala tudi predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem, pri čemer ocenjuje, da za takšno razmerje obstaja družbeni konsenz. Za koliko bi takšno razmerje povečalo maso plač v javnem sektorju, ni razkrila.

Pritisk na proračunske izdatke povečujejo tudi že prej sprejeti sporazumi. Lanski plačni dogovor s sindikati za leti 2022 in 2023, ki je dosegel dvig plač za 8,5 odstotka, je vlada ovrednotila na 611 milijonov evrov. Ta znesek je bil po tedanjih besedah ministrice absolutni maksimum. Vsaka dodatna povišanja je tedaj odločno odbila z napovedjo, da bodo vsa plačna nesorazmerja urejali v prihodnjih pogajanjih v okviru novega plačnega sistema. »Zdaj vlada sklepa ločene dogovore, s katerimi daje le določenim skupinam to, kar smo na pogajanjih predlagali za vse,« je ogorčen Počivavšek. »Če bi upoštevala naš predlog, bi bilo to bolj pravično in bi bilo bistveno več problemov rešenih. Tako pa zgolj ustvarja nove.«

Na ministrstvu za finance so prepričani, da sprejeti sporazumi o dvigu plač in izplačilih dodatkov ne bodo povzročili težav pri zagotavljanju vzdržnosti državnega proračuna. »Rebalans ne bo potreben,« so optimistični. »Če bodo uporabniki ocenili, da jim sredstva za izplačilo plač kljub temu ne bodo zadostovala, je mogoče zagotoviti manjkajoče pravice porabe z ustreznimi prerazporeditvami,« pojasnjujejo na ministrstvu. Kako si predstavljajo morebitno »prerazporejanje,« niso podrobneje pojasnili.

Golobova vlada ima
značilnosti Janševe vlade

»Sedanja vlada nadaljuje eno od značilnosti Janševe vlade, to je neizmerno zadolževanje državnega proračuna. Le opravičila so drugačna: pri Janši je bila to pandemija, pri sedanji vladi pa energetska kriza in inflacija. Vsakdo, ki se pojavi na vratih vladnih uradov, denar tudi dobi,« je kritičen ekonomist Maks Tajnikar, ki je spomnil, da naj bi letošnji deficit državnega proračuna znašal kar 3,3 milijarde evrov. »Na koncu leta 2023 bomo verjetno ugotovili, da niti ta deficit ne bo dovolj,« domneva.

Po njegovem prepričanju vlada skrajno nenatančno in s tem tudi neodgovorno načrtuje proračunske odhodke, obenem si je prisvojila kompetence, ki jih ima lahko le parlament. »Kje so na primer sredstva za velike reforme, kot sta odprava doplačil v zdravstvu in dolgotrajna oskrba?« se sprašuje Tajnikar. »Zavedati se moramo še, da niti v Sloveniji niti v svetu za temi krediti ni blaga in ga tudi ni mogoče pričakovati, saj gre za financiranje porabe, ki nima vpliva na investicije in večjo proizvodnjo.«