Ameriški predsednik Donald Trump in generalni sekretar Nata Mark Rutte omenjata pet odstotkov za obrambne izdatke, od česar bi 3,5 odstotka BDP moralo iti za čiste vojaške izdatke. Foto: Slovenska vojska
Kritike se krepijo: Golobovi pod pritiskom Bruslja in Nata zaletavo odpirajo denarnico
Krepijo se kritike na račun vladnega predloga obrambne resolucije, ki že letos dviguje vojaške izdatke na dva odstotka BDP. Ne samo da ni jasno, kako bo vlada dodatne izdatke za obrambo financirala in kakšen vpliv utegne to imeti na socialno državo, skrbi tudi način, kako se je tega lotila. Z nategovanjem pojma dvojna raba in problematično proračunsko telovadbo.
Slovenija, ki je v preteklosti neodgovorno nižala obrambne izdatke tudi pod en odstotek BDP, po novem načrtuje rekordno trošenje za orožje. Tudi slednjega se je lotila neodgovorno – z rokohitrskimi načrti, vprašljivimi proračunskimi manevri in netransparentnim komuniciranjem, v katerem se zamegljuje dejstvo, da bo šel denar primarno za oborožitev, in ne dvojno rabo. Ekonomsko-socialni svet na seji tako prejšnji petek ni soglašal z vladnim predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040. Ta med drugim predvideva, da bi se obrambni izdatki do konca leta dvignili na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. Če je obrambni proračun lansko leto znašal 904 milijone evrov, bi se izdatki v primerjavi s tem letos dvignili za pol milijarde evrov, do leta 2028 pa bi znašali že več kot dve milijardi evrov. Letošnji skupni načrtovani proračunski odhodki države sicer znašajo 17,1 milijarde evrov.
Ljubica Jelušič,obramboslovka in nekdanja obrambna ministrica: »Ne razumem, zakaj so na vladi širše strateške vsebine tlačili v resolucijo, ki je po zakonu o obrambi namenjena predvsem razvoju SV.«
