Gibanje Svoboda, SD in Levica so v koalicijski pogodbi obljubili bolj demokratičen volilni sistem. »Zagovarjamo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljanov na izbiro političnih predstavnikov.« Doslej je koalicija v zvezi z obljubo oktobra lani na temo širše prenove ustavne ureditve, katere del so tudi spremembe volilnega sistema, opravila posvet, ki so se ga udeležili predstavniki vseh parlamentarnih strank. Dan pred obletnico nastopa vlade pa je na vladni spletni strani objavila anketo, kjer lahko državljani izrazijo mnenje, kako spremeniti volilno zakonodajo.

Bomo odšli na referendum?

V uradu vlade za komuniciranje na vprašanje, kakšna je časovnica in v kateri fazi so ukrepi za spremembo volilnega sistema, odgovarjajo, da se je po prvih pogovorih izkazalo, da je v politiki in družbi potrebnih še kar nekaj usklajevanj. »Ker je za to pomembno spremembo ključno doseganje širokega konsenza, je vlada k posredovanju predlogov najprej pozvala civilno družbo in politične stranke, tako parlamentarne kot neparlamentarne, ki so prejele več kot en odstotek glasov volilcev. V načrtu je široka javna razprava in več aktivnosti, v katere se bo poleg politike, stroke in civilne družbe lahko vključila tudi najširša splošna javnost.«

Številni menijo, da je Golobova vlada v enem letu naredila premalo in da mora, če želi zadevo izpeljati še v tem mandatu, pohiteti. V nasprotnem primeru bo znova ostalo pri praznih obljubah. Na takšen scenarij so pred dobrim tednom opozorili tudi v Gibanju Sinteza, kjer so pripravili predlog sprememb volilnega sistema na podlagi pogovorov z različnimi deležniki in analize dobrih praks iz tujine. Gibanje Sinteza predlaga uveljavitev kombiniranega volilnega sistema, v katerem imajo volilci na razpolago dva volilna glasova. S prvim bi posameznik po večinskem načelu odločal o poslancu svojega volilnega okraja. Polovica poslancev bi bila tako voljena po večinskem principu, tako kot volimo predsednika države ali župane. Z drugim glasom pa bi volilec izbiral stranko, ki bi ji zaupal oblikovanje vlade, znotraj njene kandidatne liste pa izbral kandidata, ki mu daje prednost (uporaba absolutnega prednostnega glasu).

Član Gibanja Sinteza dr. Ciril Ribičič nam je povedal, da so se v zvezi s spremembami volilnega sistema pred volitvami pogovarjali s sedanjim premierjem Robertom Golobom. »Takrat je bilo rečeno, da uvedba prednostnega glasu ni problematična, saj ga stranke večinoma podpirajo. Glede vprašanja kombiniranega sistema pa smo se strinjali, da bi bil potreben referendum, saj to ni stvar političnih strank, ampak ljudstva, ki naj odloči, kakšen bo nov volilni sistem.« Nekdanji ustavni sodnik je pri tem izpostavil primer Nove Zelandije, kjer so v tem stoletju kot bivša britanska kolonija prešli s tradicije večinskega sistema na kombinirani sistem dveh glasov. Tako so se odločili, potem ko preučili vse v svetu znane različice volilnih sistemov, pri čemer jih je usmerjala državna volilna komisija ob pomoči množice strokovnjakov. Nasprotovanja političnih strank do presegli z referendumom.

Zahtevno iskanje političnega soglasja

Predlagatelji prehoda na kombinirani sistem poudarjajo, da ta zajema prednosti tako proporcionalnega kot večinskega sistema. Če sta zaupanje volilcev in s tem legitimnost vlade v večji meri zagotovljena v proporcionalnem, stabilnost in učinkovitost upravljanja države pa v večinskem volilnem sistemu, kombinirani sistem gradi na pozitivnih sestavinah obeh. Do predloga kombiniranega volilnega sistema, kot ga predlagata Gibanje Sinteza oziroma Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, se sicer ob našem preverjanju neposredno ni opredelila niti ena izmed parlamentarnih strank.

»Zavedamo se, da je v družbi več različnih idej o spremembah volilne zakonodaje, zato smo odprti za javno razpravo in resen politični dialog o možnostih, ki bi lahko pripeljale do zahtevane ustavne večine,« so bili nekonkretni v SD. V NSi so potrdili, da podpirajo spremembe volilnega sistema v smeri povečanja vpliva volilca na razdelitev poslanskih mandatov: »Pripravljeni smo se pogovarjati o vsakem predlogu sprememb, ki zasleduje te cilje. V zvezi s pobudo Gibanja Sinteza pa v NSi še nismo opravili razprave in zavzeli stališča do predlogov.«

Na splošno so odgovorili tudi v SDS, kjer uradno zagovarjajo večinski dvokrožni volilni sistem in nasprotujejo ukinitvi volilnih okrajev, pri čemer pa ne izključujejo kombinacije večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. »Smo za izboljšanje volilnega sistema, ki ni dober, smo pa proti poslabšanju, kar je ideja nekaterih v vladni koaliciji in nekaterih v opoziciji. Imamo svoje predloge, pripravljeni smo se pogovarjati tudi o morebitnem kompromisu, kar bi bil kombinirani volilni sistem. Upam, da bo to resen dialog in posvet z vsemi, ki imajo kakšna stališča, ne pa samo z 'zdravimi silami', kot je napovedoval predsednik vlade,« je v sredo povedal prvak SDS Janez Janša.

V Gibanju Svoboda so ocenili, da trenutni volilni sistem volilcem ne daje dovolj vpliva pri izbiri, kdo jih bo zastopal v državnem zboru, pri čemer so poudarili zaveze iz koalicijske pogodbe. Različni predlogi sprememb so po mnenju največje koalicijske stranke vsekakor dobrodošli, a opozarjajo, da zahtevajo spremembe temeljit premislek in široko politično soglasje – tudi zaradi potrebne dvotretjinske večine v parlamentu – ter javno razpravo. »Ne nazadnje so volitve namenjene prav ljudem in pomembno je, da ti volilni sistem razumejo in sprejmejo.« Da so spremembe v smeri zmanjšanja moči strank in opolnomočenja volilca potrebne, so povedali tudi v Levici, kjer podpirajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Blizu jim je recimo zadnji poskus sprememb, ki se je zgodil decembra 2020, ko je ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu podprlo 55 poslancev iz LMŠ, SD, SMC, Levice, SAB in NSi.