Ena izmed najbolj spornih določb protiustavne uredbe o hrupu in predloga nove je privilegiranje ladijskega prometa. Uredba namreč izključuje veljavnost za hrup ladij – zanj niso določene niti zgornje mejne vrednosti. Luko Koper odvezuje odgovornosti za kakršen koli povzročeni hrup v pristanišču in na sidriščih.
Na spornost teh določb je v svojih mnenjih opozorila Služba vlade RS za zakonodajo (SVZ). Če bodo ostale v uredbi, obstaja tveganje za arbitrarnost, pravno negotovost in neskladje z načelom zakonitosti ter načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave), je zapisala. »Ni razumno, da prebivalci ob pristaniščih trpijo večjo obremenitev s hrupom kot prebivalci ob drugih prometnih infrastrukturnih objektih,« ugotavlja. »Takšna razlika v obravnavi ni objektivno utemeljena in lahko pomeni kršitev načela enakosti.«
Hrup Luke Koper je v javnem interesu
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je odgovorilo, da drugačna ureditev ni mogoča, sicer bi bil edini mogoč ukrep »zaprtje pristanišča«. To je »lažna dilema, ki služi zgolj preusmerjanju pozornosti od realnih in že uveljavljenih tehničnih rešitev«, je odvrnil SVZ. »Rešitev ni zaprtje pristanišča, temveč njegova tehnološka posodobitev.« Služba vlade je spomnila na uredbo EU. V skladu z njo bodo morale biti ladje med privezom v glavnih pristaniščih EU po 1. januarju 2030 priklopljene na kopensko oskrbo z elektriko. Hrup ladij namreč izvira predvsem iz neprekinjenega delovanja njihovih pomožnih dizelskih agregatov.
V svojem drugem odgovoru na mnenje SVZ se je MOPE naslonil na argumentacijo ministrstva za infrastrukturo (MZI), ki ga vodi Alenka Bratušek. Izključitev hrupa ladij je utemeljena, ker je Luka Koper kritična infrastruktura, ki »opravlja dejavnost v javnem interesu«, pravijo na MZI. Služba vlade za zakonodajo se po mnenju MZI ne zaveda, da dejavnost Luke Koper ni (zgolj) ustavno zagotovljena svobodna gospodarska pobuda, temveč storitev splošnega gospodarskega pomena. Ukrepi za omejevanje pristaniškega hrupa bi bili zato v nasprotju z zakonsko obveznostjo zagotavljanja odpornosti kritične infrastrukture in bi ogrozili gospodarsko ter družbeno varnost Slovenije in širše ter posegli v izvrševanje njenih mednarodnih obveznosti, so zapisali.
Privilegiji pristanišča so morda nedovoljena državna pomoč
Po tej logiki bi morali izključiti tudi vse druge vire hrupa, ki so v javnem interesu, na primer vse ceste, železnice, letališča ali energetske objekte s primerljivim statusom, je odgovoril SVZ. V četrtkovem dopisu vztraja pri temeljni pripombi, da je predlagana popolna izključitev vira hrupa ladij pravno neutemeljena ter v neposrednem nasprotju z ustavnim načelom enakosti in ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja.
V zvezi z argumenti, ki jih je nanizalo infrastrukturno ministrstvo, pa je služba opozorila, da bo predlagano izključitev vira hrupa ladij treba obravnavati kot potencialno nedovoljeno državno pomoč. »S sprejemom te določbe vlada prevzema tveganje sprožitve postopka pred evropsko komisijo zaradi kršitve pravil o državnih pomočeh,« je zapisal Rado C. Fele, direktor Službe vlade RS za zakonodajo.
Ukinitev privilegijev za Luko Koper je v javni obravnavi predloga nove uredbe terjala občina Ankaran. Po mnenju župana Gregorja Strmčnika kršijo ustavne pravice občank in občanov do zdravega življenjskega okolja. »Na tak način se drastično znižujejo standardi varstva pred škodljivim hrupom in se izničujejo realne možnosti za sankcioniranje povzročiteljev čezmernega hrupa,« je zapisal ter terjal umik predloga iz procedure in pripravo novega, ki naj ga napišejo osebe, nepovezane s pripravo prejšnje uredbe, ki je padla na ustavnem sodišču. MOPE njegove zahteve ni uslišal. Tudi tokrat sta za uredbo odgovorna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte in sekretar Tone Kvasič.
