"Glavni cilj vlade je, da ohrani nižje cene za ljudi," je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal podpredsednik vlade Matej Arčon.
Vlada je veljavnost obstoječe uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki velja še do vključno 17. junija, podaljšala za šest mesecev. Pri tem ni spremenila sistema marž, je pa določila, da regulacija velja za vse bencinske servise, torej tudi tiste na avtocestah in hitrih cestah.
"Imeli smo več različnih scenarijev, o katerih je bilo v javnosti precej govora. Prisluhnili smo pripombam malih dobaviteljev in se odločili, da maržnega sistema ne spreminjamo, ostaja enak kot doslej, smo pa glede na analizo ministrstva za okolje, podnebje in energijo sklenili, da regulacijo cen razširimo tudi na avtoceste. To pomeni, da z današnjim sklepom vlade goriva na avtocestah ne bodo več dražja kot drugje po državi," je povedal Arčon.
Veljavna uredba med drugim opredeljuje metodologijo za določitev drobnoprodajnih cen 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja na servisih zunaj avtocest in hitrih cest na 14 dni, najvišjo dovoljeno višino marže za posamezno vrsto goriva in povračilo za vmešavanje biokomponent v goriva.
Po navedbah trgovinske zbornice je imel svet za cene pri ministru za gospodarstvo na mizi predlog, da bi se poleg razširitve regulacije tudi na servise na avtocestah in hitrih cestah ukinilo povračilo za vmešavanje biokomponent.
Odziv naftnih trgovcev še čakamo, so pa pred dnevi ob predlogu vlade, da bi znižala tudi najvišje dovoljene marže pri že reguliranih cenah, v Petrolu napovedali, da se bodo morali v tem primeru zapreti prodajna mesta, zmanjšati investicije v zeleni prehod ter zmanjšati podporo kulturi, športu in izobraževanju.
Slovenske marže so, kot so izpostavili v Shellu Adria, med najnižjimi v EU - marža pri bencinu znaša le okoli polovice povprečne marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino. "Na številnih Shellovih bencinskih servisih v Sloveniji tako ne pokrijemo niti osnovnih stroškov poslovanja, kaj šele vlaganj v razvoj in alternativne vire energije, kar je eden od ciljev tako EU kot tudi vlade," so dodali.
"Prepričani smo, da predlagana ureditev poslabšuje položaj trgovcev z naftnimi derivati in je škodljiva za celoten slovenski trg. Verjamemo, da se bodo, če bo uredba sprejeta v skladu s tem predlogom, vrstili zahtevki za odškodnine, ki jih na koncu, ko država izgubi sodni spor, pokrijejo državljani iz proračuna, hkrati pa se bo zmanjšala konkurenčnost na slovenskem trgu," pa so za STA zapisali v MOL.
Petrol od države terja še 68,6 milijona evrov
Petrol je v torek na državno odvetništvo vložil predlog za mirno rešitev spora v višini 68,6 milijona evrov, kot nadomestilo za škodo, nastalo zaradi regulacije cen energentov v obdobju od 21. junija 2022 do 17. junija lani, so sporočili iz družbe. Zahtevek temelji na oceni škode, ki jo je pripravila analitična družba Frontier Economics.
Iz Petrola so vladi ponovno posredovali tudi predloge za prenehanje regulacije cen naftnih derivatov, so v sporočilu, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.
V Petrolu so se seznanili tudi s posodobljeno študijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki ugotavlja, da regulacija cen naftnih derivatov ne prinaša družbenih koristi, zmanjšuje konkurenčnost, ne spodbuja naložb v obnovljive vire ter ni učinkovit instrument za omejevanje inflacije, so dodali.
Študija po njihovih navedbah potrjuje Petrolove pomisleke, da so maloprodajne cene goriv v Sloveniji med najvišjimi v regiji, predvsem zaradi nesorazmerne davčne in trošarinske obremenitve, ki danes predstavljata kar okoli 57 odstotkov končne cene goriva.
Gre sicer za drugi odškodninski zahtevek Petrola proti Sloveniji zaradi regulacij cen pogonskih goriv. Zaradi zamrznitve cen leta 2022 Petrol od države zahteva 106,9 milijona evrov. Potem ko je državno odvetništvo povrnitev škode zavrnilo, je Petrol leta 2023 vložil tožbo proti državi za povrnitev nastale škode.
