Referendumska zagata, ki se je skuhala konec prejšnjega tedna, ko so poslanci s preglasovanjem Gibanja Svobode potrdili predlog posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP v naslednjih petih letih, čemur je sledila napoved posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu premierja Roberta Goloba, še ni videti konca. Po današnjem sestanku parlamentarnih strank so v Svobodi sicer v parlamentarno proceduro poslali predlog o razveljavitvi referenduma Levice o obrambnih izdatkih. Zaradi nejasnosti vprašanja, pravijo. »Edini razumni korak je, da se sklep o referendumskem vprašanju razveljavi. Na današnjem srečanju sem zaznal veliko naklonjenost temu, da se to glasovanje opravi. In to je tudi najbolj pozitiveb rezultat tega sestanka,« pa je dejal po sestanku Golob.
A za svoj novi manever trenutno v Svobodi glede na izjave na in po sestanku še nimajo zagotovljenih glasov. V Levici namreč vztrajajo pri svojem referendumu, v SD pa bodo o tem še debatirali na organih stranke. Ključna torej utegne biti opozicija. Krščanski demokrati so po naših neuradnih informacijah na sestanku zavzeli držo, češ da so pripravljeni prikimati predlogu, ki ga je dal na mizo Golob, a zgolj pod pogojem, da bi to storili vsi oziroma tudi v Levici. Predstavniki NSi v zadnjih dneh ob tem javno priznavajo, da so za referendum Levice kot stranka, ki sicer podpira dodatna sredstva za obrambo in članstvo v Natu, glasovali le zaradi tega, ker so skušali zatresti koalicijo.
Predstavnikov SDS po drugi strani na sestanku včeraj ni bilo. Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je v zvezi s tem na družbenih omrežjih zapisal, da ima koalicija »dovolj glasov bodisi za razpis bodisi preklic referendumov, če se ne zmore dogovoriti, pa naj odstopi«. Neuradno naj bi v primeru, če do preklica referenduma Levice ne bo prišlo, v Svobodi vztrajali z vložitvijo predloga za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Golob je sicer dejal, da je pred glasovanjem o preklicu referenduma Levice še dovolj časa, da se zagotovi ustrezna večina. Do glasovanja utegne priti celo šele po parlamentarnih počitnicah.
Pravno-politična zmešnjava
Zakaj sploh zmešnjava? Ponovimo: potem ko so poslanci Levice in SD ob pomoči SDS in NSi prejšnji teden izglasovali posvetovalni referendum o tem, ali naj Slovenija do leta 2030 dvigne obrambne izdatke na tri odstotke bruto domačega proizvoda, je Golob v odzivu napovedal referendum o članstvu v Natu. Sledile so številne kritike, saj da si s tem delamo v mednarodni skupnosti sramoto. Golob pa je napovedal serijo sestankov. V sredo se je najprej usedel z ustavnimi pravniki, ki so mu predstavili potencialne pravne pasti obeh referendumov. Povedali so mu, da napovedani referendum o članstvu v Natu ne more biti posvetovalni, temveč kvečjemu posebni referendum o mednarodnim povezavah v skladu s 3. a členom ustave. To je predhoden in zavezujoč, kar pomeni, da bi v primeru podpore izstopu iz Nata volja ljudstva trčila ob potrebno dvotretjinsko večino v državnem zboru. Ki je ni.
Glede že izglasovanega posvetovalnega referenduma Levice pa so pravniki opozorili na nejasno vprašanje, saj da bi lahko tako tisti, ki so za manj orožja, kot tisti, ki so za več, glasovali enako. In da bi to lahko privedlo do težav pri poznejšem ugotavljanju volje državljanov. Na nejasno vprašanje je že opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Nekateri so v zvezi s temi opozorili pravnikom očitali, da podcenjujejo pamet volilcev. Na koalicijskem sestanku v četrtek kljub smernicam pravnikov do preboja ni prišlo. Na mizo je premier bolj kot ne postavil dve možnosti. Po eni bi preklicali sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, kar predlaga sedaj. V SD pa so ob tem povedali, da bi od referenduma o obrambnih izdatkih odstopili, če bi se za to odločili tudi predlagatelji v Levici, ki pa o tem niso želeli slišati. In pri tem še vztrajajo. Če pa bi državni zbor izglasoval odlok o razpisu referenduma, pa bi ob tem v Svobodi predlagali še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu.
Slovenija se je sicer z junija sprejeto Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 zavezala, da bo v naslednjih petih letih dosegla tri odstotke BDP za namene obrambe. Dva tedna pozneje je nato premier Golob na vrhu zveze Nato v Haagu državo zavezal k dvigu obrambnega trošenja na pet odstotkov BDP do leta 2035. V njegovem kabinetu sicer do danes trdijo, da ostaja edina zaveza tista iz resolucije. Premier je v javnih izjavah med drugim glede haaške deklaracije dejal, da takšni sklepi ali deklaracije niso pravno zares zavezujoči. V vladnem dokumentu z izhodišči nastopa premierja v Haagu je sicer zapisano, da bo dogovor voditeljev Nata »ključna mednarodna zaveza Slovenije na obrambnem področju«. Pod črto torej politični klobčič z obrambnima referenduma kljub seriji sestankov še ni razrešen.
