"Za nas Primorce je to praznik veselja in spomina. Verjamem pa, da ga tudi vsi naši rojakinje in rojaki drugod po Sloveniji in svetu obeležujejo s ponosom. Ponosom na prednike, ki so v najtežjih časih tujega pritiska in zatiranja vztrajali ter ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Prav zaradi njihove odločnosti in zvestobe smo namreč Primorci skupaj z vso Slovenijo znova zaživeli v skupni domovini," je zapisal Golob.
Primorska po njegovih besedah ni samo geografski del naše države. Od Trente do Pirana se razteza prostor odprtosti in svobode, uporništva in ustvarjalnosti. Primorska je obzorje Slovenije, njen pogled v svet. "Je pokrajina burje in s tem prepišnosti, kraj, kjer se stikajo Alpe z morjem, kjer se prepletata mediteranski temperament in slovanska trdnost. Je stičišče kultur in jezikov, kjer se še posebej jasno pokaže, kako dragocena in neprecenljiva je naša skupna narodna identiteta," je prepričan predsednik vlade.
"Človek brez svobode je nič"
Zato danes praznujemo skupaj, ker vemo, da smo kot narod najmočnejši takrat, ko smo enotni, je zapisal. Po njegovih besedah praznujemo, "ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do svojih prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost".
"Človek brez svobode je nič," je Golob navedel besede Borisa Pahorja. Kot je dodal, praznujemo tudi zato, ker s tem izkazujemo spoštovanje do boja za pravice in tudi do svobode. Za svoj narod in za vse narode sveta.
Ko se spominjamo priključitve Primorske, se po premierjevih besedah tudi poklanjamo tigrovcem in drugim primorskim borcem za svobodo, ki so bili prvi protifašisti v Evropi in so postavili temelje, na katerih danes stojita evropska demokracija ter vladavina prava.
Za vedno Slovenija, za vedno Evropa
"Primorska je danes in za vedno Slovenija. Danes in za vedno Evropa. Ob današnjem prazniku se poklanjam vsem, ki so omogočili združitev večine Primork in Primorcev v skupni slovenski domovini, in vsem, ki še naprej gradite Slovenijo kot dom svobode, miru in človečnosti," je dodal Golob in poslanico sklenil s čestitko ob prazniku.
Mineva 78 let, odkar je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije. Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je DZ oktobra lani besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo.
