Premierja sta o obrambnih izdatkih govorila pred sredinim vrhom Nata v Haagu, na katerem naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje teh izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035.
Iz kabineta premierja Goloba so danes sporočili, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP. "Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," so zapisali.
Plenković je na novinarski konferenci poudaril, da Hrvaška podpira višje izdatke za obrambo. Že zdaj za to namenja več kot dva odstotka BDP, od tega 30 odstotkov za modernizacijo in nove ambicije, ki jih bodo definirali na vrhu. 3,5 odstotka BDP naj bi namenili za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo. Plenković je ocenil, da je glede na rast hrvaškega gospodarstva in na investicije v hrvaško vojsko, realno da Hrvaška do leta 2035 doseže tudi te cilje.
Premierja sta na novinarski konferenci tudi izrazila zaskrbljenost glede varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, ki sicer niso bile tema njunih pogovorov. Vpletene strani sta pozvala, naj se vzdržijo stopnjevanja napetosti.
Kot je dejal Plenković, ima lahko stopnjevanje napetosti za posledico zvišanje cen energentov in okrepljene neregularne migracije v smeri EU. "Za nas je edina opcija v resnici mir, eskalacija na žalost običajno ne pripelje do miru," pa je v imenu slovenske vlade poudaril Golob.
Ob tem je bil kritičen do izraelske vlade, ker so se razmere na območju Gaze izrazito poslabšale, po tem, ko je bila že sklenjena prekinitev ognja.
Glede vloge Evrope pri umiritvi razmer pa bi si Golob želel, da bi Evropa prepoznala, kaj lahko sama izpelje in se ne bi ukvarjala, s tistim, kjer ne more izpeljati konkretnih korakov. "Na ta način tudi pričakujemo, da bo potekala razprava o pridružitvenem sporazumu med Izraelom in Evropsko unijo in da bomo resno opravili razpravo glede izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja 2. člena pridružitvenega sporazuma," je dejal.
