Še vsaj tri poletja, zelo verjetno pa še kakšno več, se bomo vozniki drenjali v zastojih, gnečah in kolonah na štajerski in primorski avtocesti pred Ljubljano. Šele po letu 2026 se lahko nadejamo bolj pretočnega prometa. Družba za avtoceste (Dars) bo namreč razširila odstavni pas štajerske avtoceste med Domžalami in Ljubljano ter odstavni pas na odseku med Ljubljano in Logatcem oziroma med Vrhniko in Ljubljano v nasprotni smeri in tako pridobila tretji vozni pas. Toda še preden bo stanje boljše, bo nekoliko slabše.
Več sezon gradbenih del
Obseg del, ki jih bo treba izvesti za vzpostavitev tretjega pasu, je namreč izredno obsežen, opozarjajo na Darsu. Dela bodo zato potekala ob delnih zaporah posameznih voznih pasov in delni omejitvi prometa. Časovnica poteka gradbenih del še ni znana, pravijo na Darsu, zagotovo pa bodo trajala na obeh vpadnicah več gradbenih sezon, so ocenili. Zagotovili pa bodo, da bo na obremenjenih odsekih promet urejen po dveh zoženih pasovih v eno smer.
Razpis, s katerim bodo iskali izvajalca gradbenih del, naj bi na Darsu objavili prihodnje leto. »Najprej je treba pridobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje; ko bo ta pogoj izpolnjen, se bodo dela lahko začela. Če bo šlo vse po načrtih, bo to leta 2025,« so sporočili z Darsa. Okoljevarstveno soglasje izdaja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Dars sicer na omenjenih odsekih načrtuje tudi celovito obnovo dotrajanega vozišča in preureditev odstavnega pasu v tretji prometni pas ter celostno rekonstrukcijo vzhodnega dela priključka Sneberje. »Projekti so v končni fazi izdelave, izdelani sta bili tudi poročili o vplivih na okolje. Dokumentacija za odsek štajerske avtoceste med Domžalami in Ljubljano je zaključena, zato smo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pred kratkim že zaprosili za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Za odsek med Ljubljano in Vrhniko je dokumentacija v zaključevanju in pregledu, tako da bomo vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja ministrstvu posredovali avgusta,« so zatrdili na Darsu. Še letos pa bodo začeli postopoma odkupovati dodatna potrebna zemljišča za razširitev ceste. »Če bo vse potekalo brez zapletov, načrtujemo razpis za izvedbo gradbenih del v prvi polovici leta 2024,« so dodali. Podobno kot časovnica tudi natančna vrednost gradbenih del še ni znana. Ocena vrednosti investicije bo znana med izdelavo projektne dokumentacije, so povedali v avtocestni družbi.
Širše ceste – več prometa
To je začarani krog, pa opozarja Marjeta Benčina iz društva za sonaravni razvoj Focus. »Dodatne zmogljivosti ustvarijo samo še več prometa, vožnja postane še privlačnejša, spodbuja se selitev prebivalcev na obrobja mest. Vse te širitve cest samo še bolj prispevajo k zastojem,« je opozorila in poudarila, da moramo kot skupnost razmišljati ne zgolj o odpravi zastojev, ampak o okolju in družbi prijaznih rešitvah. »Širitve v današnji čas ne sodijo več, saj promet povzroča eno tretjino vseh toplogrednih plinov, od tega polovico prispevajo osebni avtomobili,« je jasna Marjeta Benčina. V Focusu nasprotujejo vsakršnim širitvam in gradnji novih cest, razen ko je treba cesto popraviti ali razširiti obvoznico, recimo ko tovorni promet poteka skozi mestno središče. »V prometu bi morali poiskati ukrepe za zmanjšanje potreb po mobilnosti, učinkovito porabljati energijo in krepiti hojo kot najbolj demokratično obliko premikanja, kolesarjenje ter rabo učinkovitega in dostopnega javnega potniškega prevoza. Prometna vizija in politika države mora omogočiti trajnostno mobilnost vsem, ne pa netrajnostne le nekaterim,« poudarjajo v društvu.
