Državljani trenutno obvezni zdravstveni prispevek plačujemo v enotnem znesku 37,17 evra. Ne glede na to, ali imamo 500 evrov pokojnine ali 5000 evrov neto plače. Čeprav je premier Robert Golob že aprila predlani dejal, da bo koalicija financiranje celotne zdravstvene blagajne pravičneje in bolj solidarno uredila do konca leta 2024, dobri dve leti pozneje pristojni še vedno preračunavajo možne scenarije. V civilni iniciativi Glas ljudstva so zato ob prelomljenih obljubah koalicije sami pripravili zakon, ki bi prispevek uredil progresivno, njihova rešitev pa v praksi obljublja, da bi 90 odstotkov zavezancev poslej plačevalo manj.
Vlada je njihov zakon prejšnji teden zavrnila, ob tem pa navedla, da je potreben celovit pristop k spremembi financiranja javnega zdravstvenega sistema. Ker Golobovi ne podpirajo predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki predvideva ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka in zvišanje prispevnih stopenj za določene zavezance, za nekatere pa ukinitev, so v Glasu ljudstva včeraj skupaj s sindikatom upokojencev in zvezo društev upokojencev ministra za finance Klemna Boštjančiča pozvali k odstopu. Zakaj? Ker so negativno mnenje k njihovemu zakonu pripravili prav na njegovem resorju.
Pa tudi in predvsem zaradi vsebine negativnega mnenja, že objavljenega na spletni strani državnega zbora. S tega vidika velja izpostaviti dva odstavka dokumenta, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. »Vlada izpostavlja tudi, da se s predlogom zakona dodatno povečujejo stroški dela v celotnem gospodarstvu, vključno z javnim sektorjem. Strošek dela predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost poslovnega okolja in na odločitve delodajalcev pri zaposlovanju, investiranju ter dolgoročnem poslovnem načrtovanju. Predlagani ukrep bi še posebej povečal obremenitev pri višjih dohodkovnih razredih, kjer je mednarodna konkurenčnost delovnih mest že zdaj izziv. V mnenju vlade je pojasnjen tudi vpliv predloga na proračunske odhodke, ki bi se v primeru sprejetja povečali,« sporočajo Boštjančičevi v mnenju k zakonu.
Konkurenčnost in socialna pravičnost
Kot najbolj sporen pa v iniciativi izpostavljajo del, v katerem je zapisano, da bo imela razbremenitev, od katere bodo imeli največ koristi revni, le malo učinka za davčno blagajno, ker bodo ljudje z minimalnimi dohodki dodatnih deset ali dvajset evrov porabili za hrano in zdravila. Boštjančičevi namreč pravijo, da bi lahko predlagane rešitve ob zvišanju razpoložljivega dohodka posameznika sicer res deloma vplivale na povečanje zasebne potrošnje, ki bi se v državnem proračunu pokazala prek višjih prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost. Ampak dodajajo: »Slednje je sicer v največji meri lahko le zaradi razbremenitve zavarovancev z najnižjimi dohodki, ki so bolj kot drugi likvidnostno omejeni in praktično ves dodatni razpoložljivi dohodek potrošijo. Pri tem pa je potrošnja te skupine tudi v večini povezana z nakupom blaga, ki ima nižjo davčno stopnjo (hrana, zdravila itd.).«
»Minister za finance, ki na svoje sodržavljane gleda samo skozi prizmo fiskalne vzdržnosti, konkurenčnosti in gospodarske rasti, pri tem pa popolnoma zanemarja socialno pravičnost, kohezijo in solidarnost, na taki funkciji v socialni državi nima kaj iskati,« je zaradi tega poudarila predstavnica iniciative Katarina Rotar.
Nevladniki so kritizirali tudi Socialne demokrate, ker so ministri stranke prejšnji teden glasovali za zavrnitev zakonskega predloga, ki so ga sicer pred tem poslanci SD podprli in tudi sovložili v obravnavo. »Dovolj je bilo sprenevedanja. Pri tem zakonu se bo jasno pokazalo, ali je SD stranka socialne pravičnosti ali pa so zagovorniki kapitalske elite,« so jim oponesli. In jih opozorili, da imajo v svojem imenu in programu zapisano socialno pravičnost. Ob tem spomnimo, da so iz stranke Gibanje Svoboda pred dvema tednoma za Dnevnik na vprašanje, kdaj bomo dobili socialno pravičnejši obvezni zdravstveni prispevek glede na dohodek državljanov, odgovorili, da pričakujejo, da bodo pristojna ministrstva drugi korak preoblikovanja prispevka zaprla jeseni na pogajanjih v okviru ekonomsko-socialnega sveta.
