»Vloženi zakon bo poslance prisilil, da se opredelijo do ključnega vprašanja, kdo upravlja naše javno zdravstvo. Smo to volilci, ki smo glasovali za stranke, ki so dale zelo jasne obljube, da bodo krepile javno zdravstvo, skrajšale čakalne vrste ter ustavile dvoživkarstvo in korupcijo? Ali pa naše zdravstvo obvladujejo majhne skupinice posameznikov, lobistov, zasebnikov in zdravnikov v zdravniški zbornici in sindikatu Fides, ki imajo paciente za talce v boju za dodatne privilegije?« je pred državnim zborom dejal predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull.
Nagrada za zdravnike, ki bodo vzeli več pacientov
Iniciativa je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. V skladu s predlogom naj bi za deset odstotkov zvišali glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente. Ob tem so ponovno opozorili, da več kot 140.000 ljudi nima izbranega osebnega zdravnika, in ocenili, da se bo ta številka brez povišanja normativa v Sloveniji v naslednjih letih več kot podvojila. Poleg dviga glavarinskega količnika predlagajo tudi dodatne administrativne razbremenitve in kadrovske okrepitve timov družinske medicine. Jenull je poudaril, da bi bilo primerno nagraditi vse zdravnike, ki bodo pripravljeni vzeti več pacientov. V Zdravniški zbornici Slovenije nasprotno menijo, da zavzemanje za višje glavarinske količnike pomeni podporo slabši storitvi, do katere bo še težje priti.
Novela zakona vključuje tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja mora biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob in da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative. »Potreben je jasen signal, da se morajo dvojne prakse prekiniti. V ustanovah, kjer imajo nedopustno dolge čakalne dobe, ne morejo ti isti zdravniki v rednem delovnem času varčevati z energijo, da bi lahko popoldne delali privatno ali pa prek koncesij. To je povsem jasen konflikt interesov,« je bil kritičen Jenull.
Pričakujejo uresničitev predvolilnih obljub
Katarina Rotar iz Slovenske filantropije je v imenu iniciative poudarila, da bodo morali ob obravnavi zakona poslanci jasno povedati, ali res na prvo mesto postavljajo javno zdravstvo in bolnike. »Od njih pričakujemo hitro odločitev, ne da zakon pospravijo v predal. Pričakujemo tudi, da bodo o zakonu odločali vsebinsko, ne pa površno,« je dejala. V iniciativi so sicer v zvezi s tem danes s transparenti opozorili na predvolilne obljube koalicijskih strank. »Ukinili bomo sočasno delo zdravnikov na več deloviščih, ustrezno opredelili poklicne standarde in normative zdravnikov,« so obljubljali v Svobodi, podobno v Levici. V SD pa so napovedovali, da bodo bolniki prišli »v 30 dneh do pregleda pri specialistu«.
V iniciativi sicer računajo na podporo Levice in SD ter upajo, da bodo predlog – »glede na to, da izhaja iz njihovih lastnih predvolilnih obljub« – kot konstruktiven prepoznali tudi v Svobodi. Iz Levice so že danes sporočili, da podpirajo »marsikatero rešitev« iz predloga zakona. »Pred koncem lanskega leta smo s sprejemom interventnega zakona v zdravstvu že zaostrili pogoje za izdajo dovoljenj za popoldansko delo. V prihodnjih tednih pa bo moralo ministrstvo za zdravje pripraviti podzakonske in zakonske akte, s katerimi bomo prenovili podlago za glavarinske količnike in obremenitve, ki bodo odražale potrebe pacientov in zmožnosti zaposlenih v zdravstvu,« so zapisali v sporočilu za javnost.
V Glasu ljudstva so ob vložitvi novele zakona z več kot 6700 podpisi volilcev, ki so jih v državni zbor simbolično prinesli na nosilih, napovedali še opozorilno »stavko pacientov«, ki bo 9. januarja na Prešernovem trgu, ko je sicer napovedana tudi zdravniška stavka. Predstavnik iniciative Dušan Keber je dejal, da je napovedana stavka zdravnikov neutemeljena in neetična, saj da so se ob vseh ugodnostih, ki so jih izpogajali v preteklosti, čakalne dobe podaljšale.
