Tudi prva povolilna javnomnenjska raziskava Vox populi potrjuje, da so bile letošnje parlamentarne volitve izjemne. Prvič v 30-letni parlamentarni zgodovini se je zgodilo, da je v parlamentu zastopanih le pet strank, in šele po 20 letih se je znova zgodilo, da je neka politična stranka po volitvah v anketah izrazito okrepila svoj položaj. To se je denimo nazadnje zgodilo leta 2004, ko je zmagala SDS z 29-odstotno podporo, nato pa ji je podpora v anketah nekaj mesecev naraščala do celo 37 odstotkov. Nekaj podobnega smo spremljali tudi leta 2000, ko je LDS na volitvah osvojila 36-odstotno podporo, v anketah pa se je nato za nekaj mesecev dvignila celo nad 40 odstotkov.
Strankarska monokultura
Nekaj podobnega lahko spremljamo tudi v primeru stranke Gibanje Svoboda, ki jo je pred slabim mesecem podprlo dobrih 34 odstotkov volilcev, v anketi Vox populi pa seže celo do 38,4-odstotne podpore. Če bi takšno podporo preračunali v poslanske mandate, bi imela Svoboda v državnem zboru kar 45 poslanskih sedežev, to pa bi ji praktično omogočilo samostojno vladavino. Gibanje Svoboda ima pred zasledovalno stranko SDS (19,9 odstotka) skoraj podvojeno prednost, zato ne moremo govoriti o tem, da slovenski demokrati sledijo Svobodi, ampak je vsaka stranka kategorija zase. Zmagovalka volitev je v položaju, v kakršnem v Sloveniji že dolgo ni bila kakšna politična stranka, za njo pa je nekje na sredini lestvice (prav tako osamljena) prva opozicijska stranka.
Kako močno so aprilske parlamentarne volitve osiromašile slovensko strankarsko krajino in jo skoraj spremenile v monokulturo z redkimi preživelimi strančicami, priča tudi anketa Vox populi, kjer so le še tri stranke prejele več kot štiriodstotno podporo. Socialni demokrati v tem trenutku po anketi »tehtajo« 6 odstotkov, Krščanski demokrati 5,8 odstotka, Levica pa 5,5 odstotka. Med zunajparlamentarnimi strankami ima omembe vredno podporo le še LMŠ z 2,5 odstotka.
Janševa vlada še naprej s slabo oceno
Koalicija v nastajanju, Gibanje Svoboda, SD in Levica, bi v tem trenutku v anketi dosegla kar 50-odstotno podporo. Če bi se LMŠ in SAB v tem trenutku združili z Gibanjem Svoboda – organi vseh treh strank so že sprejeli sklepe, da začnejo postopke združevanja – bi Svoboda presegla 40-odstotno podporo, levosredinska koalicija pa bi v Vox populi segla krepko čez polovično podporo. V poslanskih mandatih bi to pomenilo, da bi levosredinska koalicija, če bi bile volitve minulo nedeljo, lahko računala na 58 mandatov, opozicijski stranki SDS in NSi pa skupaj na 30 mandatov. Očitno je, da je dobila levosredinska koalicija v manj kot mesecu dni po volitvah dodaten zagon med volilci, SDS in NSi pa sta glede na volitve nekoliko izgubili. Zato bo v prihodnjih mesecih zanimivo spremljati, ali se bo opozicijska politika totalne konfrontacije z vladajočo koalicijo poznala na podpori. SDS in NSi sta namreč na konstitutivni seji državnega zbora, ko se delovna telesa sploh še niso sestavila, še preden so izvolili novo predsednico državnega zbora, vložili v zakonodajno proceduro več kot 30 zakonskih predlogov.
Na drugi strani se odnos do vlade v slabem mesecu po volitvah ni bistveno spremenil. Podoba vlade Janeza Janše se v zadnjih dneh pred iztekom mandata v očeh javnosti ni izboljšala. Da je bil Janša s svojo ministrsko ekipo neuspešen, meni slabih 57 odstotkov sodelujočih v anketi Vox populi, da je bila vlada uspešna, pa skoraj 33 odstotkov vprašanih. Takšno razmerje med ocenama je na ravni minulih mesecev. Do prihodnjega izvajanja raziskave javnega mnenja bi že lahko dobili novo vlado in takrat bomo lahko verjetno ocenjevali, kakšno podporo uživa vlada Roberta Goloba.
Golob na vrhu izenačen s Pahorjem
Razplet aprilskih volitev je povzročil tudi nekaj pomembnih sprememb na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov. Glede na zadnjo meritev, ki je bila opravljena pred 24. aprilom, je le pet politikov ocenjenih slabše, petnajst pa boljše. Prva posledica sprememb je, da je bodoči mandatar Robert Golob na vrhu ujel predsednika republike Borut Pahor in imata enako oceno – sicer pa sta bila oba ocenjena boljše, kot aprila. Na tretjem mestu je evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je na tem mestu zamenjala ministra za zdravje Janeza Poklukarja, medtem ko so predsednica SD Tanja Fajon, ljubljanski župan Zoran Janković, zunanji minister Anže Logar, nekdanji predsednik DZ Igor Zorčič in poslanec NSi Jernej Vrtovec obdržali svoje pozicije. Predsednik NSi Matej Tonin je pridobil eno mesto in je pred enajsto uvrščenim nekdanjim poslancem Dejanom Židanom, ki zaključuje zgornji del razpredelnice. V spodnjem delu razpredelnice smo zabeležili nekaj premikov – predsednik LMŠ Marjan Šarec in poslanec NSi Janez Cigler Kralj sta padla za tri mesta, poslanec SD Matjaž Han je pridobil štiri mesta in je petnajsti. Evropska poslanka Romana Tomc je padla za dve mesti, koordinator Levice Luka Mesec in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa sta napredovala za eno mesto. Novo uvrščena predsednik SNS Zmago Jelinčič in nekdanji notranji minister Alojz Hojs sta končala na dnu razpredelnice in zapuščata družbo najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala predsednik SDS Janez Janša in novi evropski poslanec Matjaž Nemec, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
