Osnovno šolo letos zaključuje 21.986 učencev, kar je 681 več kot lani, za šolsko leto 2025/2026 pa je skupaj na voljo 26.212 razpisanih mest. Omejitve so predvsem pri programih, kjer je zanimanje izrazito povečano, zaradi omejitev pa bo izbirni postopek moralo opraviti 46,9 odstotka prijavljenih kandidatov, kar je deset odstotnih točk več kot lani.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ugotavljajo, da se tudi letos nadaljuje trend večjega zanimanja za programe, ki ponujajo hitrejši dostop do trga dela. Delež prijavljenih v gimnazijske programe in programe srednjega strokovnega izobraževanja se je namreč nekoliko zmanjšal, medtem ko se je delež prijavljenih v programe srednjega poklicnega izobraževanja povečal.
»Raje imam tri leta frizerske šole in nato plačano prakso, kot pa štiri leta gimnazije, kjer se učim vse, nisem pa prepričan, kaj bom kasneje počel,« pravi Lukas, ki se bo jeseni vpisal na Srednjo frizersko šolo Ljubljana. Meni, da mu bo znanje frizerstva pomagalo, da bo lažje prišel do službe. »Nekateri gledajo na frizerstvo zviška, vendar to sploh ni enostaven poklic. Znati moraš svetovati, poslušati in predvsem razumeti, kaj človek potrebuje. In frizerje se vedno potrebuje,« razloži in doda, da se študija lahko vedno loti, medtem ko mu bo srednja frizerska šola omogočila poklic.
Ravnatelj Srednje frizerske šole Ljubljana Tadej Braček pojasnjuje: »Trend velikega zanimanja za program frizerja ni novost. Za nas je že stalnica. Program dijakom že po treh letih daje možnost zaposlitve, tudi možnost odprtja lastnega salona. Povečuje se vpis fantov, ki želijo postati brivci. Prav tako je program privlačen, ker daje dijakom kompetence ne le za frizerstvo, ampak tudi za ličenje in nego rok ter nohtov: dijaki lahko tako učinkovito poskrbijo za strankino celostno podobo.« Že tretje leto zapored izvajajo tudi program PTI Frizerski tehnik, ki je nadgradnja programa Frizer, s čimer lahko dijaki od programa Frizer prek programa Frizerski tehnik pridejo do vpisa v višješolske strokovne in visokošolske strokovne programe.
Skupno se je v programe srednjega poklicnega izobraževanja letos vpisalo 5159 kandidatov, kar je več kot lani, ko jih je bilo 4721. Veliko zanimanja je tudi za programe Avtoserviser, Računalnikar, Mehatronik operater, Administrator, Bolničar – negovalec, Elektrikar, prav tako Mizar in Slaščičar.
Gradbeništvo znova v ospredju
Tudi na področju srednjega strokovnega izobraževanja nekatere smeri izstopajo. Za program Gradbeni tehnik se je letos zanimanje izrazito povečalo. Naja, ki se je v ta program prijavila po tem, ko je očetu pomagala pri obnovi hiše, pravi: »Všeč mi je, da nekaj naredim z rokami in predvsem nekaj, kar ostane. Hočem znanje, ki mi pride prav. Ni treba, da grem po poti, ki je 'v redu za vse'. Raje grem po poti, ki je prava zame.« Meni, da bo z izobrazbo gradbene tehnice tudi lažje prišla do poklica, kar se ji zdi »v današnjih časih nujno«.
Zanimanje za gradbeništvo sovpada s potrebami gospodarstva. Gre za področje, kjer primanjkuje kadra – podobno velja za elektrotehniko, mehatroniko, zdravstveno nego in strojništvo. Letos se je v programe srednjega strokovnega izobraževanja vpisalo 10.071 kandidatov, kar ostaja največji delež med vsemi vrstami programov, a se že kaže rahel upad v primerjavi s prejšnjimi leti. Medtem so v gimnazijskih programih dobili 7850 prijav (lani 7697).
