Kakšen status in pomen ima kongresna industrija v Sloveniji kot segment turizma?

Industrija srečanj je v novi strategiji razvoja slovenskega turizma 2022–2028 končno zavzela pomembno vlogo in bila prepoznana kot eden ključnih stebrov slovenskega turizma. In prav je tako, saj je izrednega pomena. Tu namreč ne govorimo le o kongresih, pač pa tudi o vseh vrstah poslovnih potovanj, poslovnih srečanjih, motivacijskih potovanj, organiziranih dogodkov … Ključni prednosti tega segmenta turizma pa sta desezonalizacija in multiplikativni učinki na številne druge dejavnosti (gostinstvo, trgovino, prevozništvo, servisne dejavnosti …), s katerimi je ta del turizma zelo tesno povezan.

Kdaj se je kongresna dejavnost pri nas pojavila in kako se je z leti razvijala? Kdaj so bila njena
zlata leta?

Ta segment turizma je v Sloveniji že veliko časa v razvoju in dopolnjuje dopustniški turizem. Kot izredno pomembnega smo ga prepoznali leta 2004, ko se je oblikovala prva uradna nacionalna institucija, ki združuje akterje iz tega segmenta turizma: zavod Kongresnoturistični urad. Danes v kongresnem uradu združujemo skoraj 70 članov iz vse Slovenije, od hotelirjev, destinacij, agentov, organizatorjev dogodkov do ponudnikov dodatnih storitev … Skupaj nastopamo na tujih trgih in predstavljamo Slovenijo kot destinacijo, primerno za poslovna potovanja. Naša zlata doba še ni prišla. Najvišje smo bili leta 2019, ki je bilo zaradi turističnih obiskov izjemno, a naši cilji so še višji in vizija je postati najpomembnejša destinacija MICE na območju nove Evrope.

Kam se na tem področju umešča Slovenija v primerjavi z drugimi bližnjimi državami?

Slovenija je izjemna destinacija v tem delu Evrope za manjše dogodke, kongrese z do 2000 udeleženci in motivacijska potovanja. V tem smo prepoznavni in zaupanja vredni. Naše storitve so odlične. Razmerje med ceno in kakovostjo je še vedno izredno dobro in veliko imamo ponuditi. Gostje in partnerji se vračajo domov izredno zadovoljni. Smo seveda čisto drugačna destinacija v primerjavi z Budimpešto ali Dunajem in se z njimi niti ne želimo primerjati. Smisel je ravno v tem, da smo edinstveni. Prepoznajo nas predvsem po zeleni naravi, po avtentičnosti, odlični kulinariki, zanimivih doživetjih, gostoljubju in po kakovosti naših storitev.

Kaj lahko še naredimo za mednarodno promocijo in večjo prepoznavnost Slovenije kot odlične destinacije za kongresno dejavnost?

Tu je treba še veliko postoriti. Predvsem moramo biti neprestano izredno aktivni na številnih obstoječih in tudi novih potencialnih trgih. Tu imamo velikokrat težave z razpoložljivostjo kadrov in tudi s sredstvi. Iskati moramo nove rešitve, ki izpostavijo Slovenijo iz množice ponudnikov. Biti moramo inovativni, uporabljati nove tehnologije, nove prijeme, želimo biti nosilci trendov in razvijati nove načine oblikovanja ponudbe, primerne za novega, modernega kongresnega turista.

Katere so tiste prednosti ali slabosti, ki vplivajo na položaj kongresnega turizma pri nas?

Vse bolj ugotavljamo, da so naše prednosti ravno v majhnosti, raznolikosti in kompaktnosti. Gost se lahko tako zjutraj kopa v morju, popoldne obišče gore, zvečer pa poseda ob reki v urbani metropoli. Takih destinacij ni veliko. Pomembno je, da smo v dejavnosti izredno dobro povezani in delujemo kot velika družina. To predvsem novim partnerjem veliko pomeni in se pri nas hitro počutijo, da so v varnih rokah, tudi ob prvem obisku. Kakovost storitev je vedno prioriteta in mora ostati na visoki ravni. Med slabostmi je ključna nedostopnost. Ker želimo biti trajnostni, ima tu velik pomen tudi dostopnost z vlaki in ne le z letali. Tudi vlaganje v infrastrukturo je izrednega pomena. Pri nas se te investicije dogajajo prepočasi. Ena od pomanjkljivosti za svetovni trg je tudi pomanjkanje znanih hotelskih verig. Te so bolj prepoznavne in se lažje tržijo. Lokalnim verigam mednarodni kupci težko zaupajo.

Ali je kongresna dejavnost enako močna v vseh letnih časih oziroma ali je kateri letni čas zanjo primernejši ali bolj priljubljen?

Industrija srečanj je tista, ki naše destinacije polni ravno zunaj sezone. Poslovnih gostov ni v juliju in avgustu, niti okoli novega leta. Trudimo se jih pripeljati v vseh preostalih obdobjih. Letos smo bili tako že januarja izredno polni – in vse do junija, zdaj smo začeli septembra in do druge polovice novembra je veliko zmogljivosti že polno zasedenih. Najraje pridejo maja in junija ter septembra in oktobra, ko je pri nas še vedno lepo vreme in je mogoče uživati tudi na prostem.

Središče kongresnega dogajanja je gotovo Ljubljana. Kaj bi bilo potrebno, da bi ta dejavnost bolj zaživela tudi v drugih krajih po Sloveniji?

Če govorimo le o kongresih, je seveda tu primarno Ljubljana, ki zaradi dveh kongresnih centrov, Cankarjevega doma in Gospodarskega razstavišča, gosti dogodke s tudi do 2200 ljudmi. Nekoliko manjše dogodke, z do 1100 ljudmi, velikokrat gostimo v Portorožu, še manjše, z do 500 ljudmi, pa na Bledu in nekaterih drugih lokacijah. Infrastruktura (dvorane) je tu izrednega pomena. Če je ni, se kongresi pač ne dajo organizirati. V zadnjem obdobju je tudi Maribor izredno aktiven in verjamemo, da se bo trikotnik kmalu spremenil v štirikotnik. Za preostale segmente industrije srečanj pa so zelo pomembne tudi vse druge destinacije, ki imajo kaj ponuditi. Manjše skupine gostov velikokrat peljemo v Postojno, Lipico, v Brda, tudi v katere od slovenskih term ali na katero od vinorodnih cest, v hribe, na adrenalinske aktivnosti.

Kakšni so kongresni gostje pri nas, ali so dobri porabniki?

V Sloveniji gostimo izvrstne svetovne kongrese in naši gostje so izjemni. Letos smo gostili tudi člane svetovnega združenja SITE, ki je specializirano za motivacijska potovanja. Ti gostje so izjemni porabniki in so pripravljeni veliko plačati, če za to tudi veliko dobijo. Mi pa jim moramo ponudimo čim več avtentičnih doživetij, izvrstne kulinarike, dobrih slovenskih vin – in to seveda tudi primerno zaračunati. Študije so pokazale, da je povprečna poraba kongresnega gosta 3,3-krat večja od porabe običajnega turista. Leta 2019 je tako znašala kar 482 evrov na dan.

Kakšno je bilo stanje v kongresnem turizmu ob epidemiji koronavirusa in kdaj se je začelo izboljševati?

Epidemija je našo dejavnost povsem zaustavila. Zaradi omejitev nismo mogli ničesar organizirati, zaradi česar je bil izpad ogromen. Prekiniti smo morali skoraj vse aktivnosti. Večino rezervacij smo poskušali premestiti na prihodnje obdobje, najprej v leto 2021 in nato v leto 2022. Veliko, predvsem večjih dogodkov, je bilo storniranih. Izpad prometa v letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 ocenjen na skoraj 80 odstotkov. Industrija si je opomogla šele v jesensko-zimskem obdobju lanskega leta, ko smo lahko ponovno začeli izvajati aktivnosti brez omejitev. Od septembra lani smo tako ponovno v polnem zagonu in naj tako ostane tudi v prihodnje. Veliko našim članom se je leta 2022 že uspelo približati rezultatom poslovanja iz leta 2019, nekateri pa so jih celo presegli. V letu 2023 smo zelo optimistični.

Kje je kongresna dejavnost danes in kaj bi Slovenija še potrebovala, da bi postala vrhunska tovrstna ​destinacija?

Slovenija je na zemljevidu kongresnih destinacij danes ena ključnih potencialnih destinacij, za katero se gostje odločajo v tem delu Evrope. Še vedno pa smo velikokrat drugi izbor. Partnerji najprej ponudijo neko drugo destinacijo in nato, če se jim prva ne zdi najzanimivejša, še Slovenijo kot nekaj drugačnega, posebnega. Želimo ostati posebni, zasedeni, a ne preveč. Želimo, da bi naše destinacije živele v harmoniji s turizmom. Da bi se v njih najprej dobro počutili prebivalci in nato tudi turisti, ki radi začutijo domačnost, gostoljubje … Turizem smo ljudje in brez tega ne gre. Znani smo po prijaznem, strokovnem in gostoljubnem osebju. Tega ne gre izgubiti. Delu v turizmu moramo ponovno dati pomen in privabiti mlade, da se izkažejo v tej izjemni dejavnosti, v kateri potrebujemo ustvarjalne, fleksibilne, delavne, pristne ljudi. Razvoj infrastrukture je nujen. Povezave z vlaki, tramvaji, podzemne železnice ali pa z droni in enotirnimi hitrimi vlaki. Slovenijo bi morali z dobrimi povezavami takoj preplesti po dolgem in počez, da bi se lahko gostje trajnostno premikali od točke A do točke B, ki v najslabšem primeru meri 400 kilometrov. Za dostop do Slovenije se moramo povezati s ključnimi letališči, da pridobimo letalsko povezljivost, in tudi s ključnimi železniškimi postajami v bližnjih državah (Italija, Francija, Hrvaška). Tu je izrednega pomena tudi frekvenca povezav. Industrijo srečanj je treba finančno primerno podpreti, saj je njen prispevek izredno pomemben za številne gospodarske panoge in dejavnosti. Po pesimističnih ocenah znašajo skupni letni direktni prihodki iz industrije srečanj kar 270 milijonov evrov, v njej pa je zaposlenih kar 4,3 odstotka prebivalstva. x