Nekje onkraj stene se je slišalo bučanje vrtalnega stroja, ki je udarjal ob steno. Vedno glasneje je donelo, in ko je prvi del brizganega betona odpadel s stene, je množica zaploskala. Nekaj trenutkov zatem je vrtalni stroj prebil steno in prvi predor na trasi drugega tira je bil tudi uradno izkopan. Neuradno so ga sicer prebili že nekaj dni prej in ga za potrebe današnjega slavnostnega dogodka znova zaprli z improvizirano steno iz brizganega betona. A teatralni učinek v trenutku, ko so prve zaplate betona padle na tla in je skozi vedno večjo luknjo v junijsko soparo zavel prijetno hladen vetrc, ni bil nič manjši. Brž ko je stroj utihnil, so z druge strani skozi luknjo in čez kup betonske gmote pritekli turški delavci, držeč – tudi to je prispevalo k dramatičnosti dogodka – evropsko, turško in slovensko zastavo. Čez portal se je razlezel aplavz in čez obraze nasmeški. »Ja, odleglo mi je,« je vidno olajšan priznal direktor podjetja 2TDK Pavle Hevka, »današnji dan je zame najlepši.« Skozi pravkar izvrtani predor je svetila luč žarometov, nameščenih na drugi strani.
Selfiji in kebab
Prvi predor na trasi drugega tira, Mlinarji, luknja vzpetine nad Osapsko dolino tik ob italijanski meji. Dolg je nekaj več kot 1,1 kilometra. Izkopali so ga večinoma turški delavci. Približno devetdeset jih je delalo na tem gradbišču. Razpis za gradnjo predorov je namreč dobil Kolektor CGP s turškima partnerjema Yapi Merkezi in Ozaltin. Delali so v treh izmenah, vse dni in vse noči. Tudi delavci so bili danes vidno veseli preboja; ko se je zvok bliskavic polegel, so navdušeno delali selfije pred luknjo.
Vesel je bil tudi novopečeni minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki mu je takoj po prevzemu mandata pripadla čast rezanja prvega pomembnega otvoritvenega traku tega megaprojekta. V duhu svojega novega poslanstva je poudaril, da bo drugi tir okolju prijazen projekt, ki bo zmanjšal izpuste in obremenjenost cest. Vesela je bila nesojena in bodoča ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter cela falanga slovenskih in turških direktorjev. Nazdravili so prvi prebiti skali v čast, odslej bo menda vse lažje. Pred portalom predora se je obračal kebab, pod senčniki pa jagenjček in pujsek. Kras se je kopal v zgodnjepoletnem soncu.
Manjka delavcev
Še pred letom ali dvema tod ni bilo ničesar, le neprehodna gmajna in kraška skala. Delavci so morali pokrajino najprej presekati s cestami, da so težko gradbeno mehanizacijo sploh lahko spravili do točke, kjer so zdaj gradbišča. Drugi tir bo potekal večinoma pod zemljo. Izkopanih je prvih pet od skupno 37 kilometrov predorskih cevi. Na 27 kilometrov dolgi trasi drugega tira bo sedem predorov in trije viadukti, Glinščica, prvi med njimi, je že zgrajen. Nekateri predori bodo imeli servisne cevi, tudi predor Mlinarji jo ima, zato bo skupna dolžina predorskih cevi daljša od železniške trase. »Naslednji bo prebit predor Tinjan, dolg slaba dva kilometra,« je napovedal Hevka. Čez pol leta bodo ministri spet lahko rezali trakove.
Skoraj šest let je minilo, odkar je vlada Mira Cerarja naredila prve konkretne korake za uresničitev tega projekta in več kot dvajset, odkar ministri vseh možnih profilov in barv obljubljajo drugi železniški tir. Tudi danes ne gre vse gladko. »Manjka nam delavcev,« priznava Hevka. Največja težava je pridobivanje delovnih dovoljenj. Trenutno je na gradbišču kakšnih 600 delavcev, od teh je večina, kakšnih 400, Turkov. Živijo v začasnem delavskem naselju v Orehku. Še več kot sto jih v Turčiji čaka na delovno dovoljenje. Na vrhuncu bo sicer na gradbiščih kakšnih 2000 ljudi, je ocenil predsednik upravnega odbora družbe Yapi Merkezi Basar Arioglu. Minister Kumer je obljubil, da bo država pospešila postopke pridobivanja delovnih dovoljenj, razmišljajo tudi o novi obliki dovoljenj. Slovenija ima s Turčijo sicer največjo kvoto delavskih izmenjav.
Draginja vpliva tudi na drugi tir
Tudi projekt 2TDK ni imun za vsesplošno draginjo. Grozijo podražitve, po besedah Pavleta Hevke je na mizi več kot 20 aneksov izvajalcev. Zaradi rasti cen materialov bi se projekt lahko podražil za 100 milijonov evrov. Vseh zagotovo ne bodo odobrili, nekaterim pa se vendarle ne bodo mogli izogniti, je priznal. »Kar bo nad 10 odstotkov, bo v domeni naročnika,« je rekel Hevka.
A aneksi bodo počakali, današnji dan je bil vendarle rezerviran za dobre novice. Prvi predor je bil 10 odstotkov cenejši, kot so pričakovali – ocenjena vrednost je bila sedem milijonov evrov – in izkopali so ga 43 dni pred predvidenim rokom. »Pred nami je še precej izzivov, težav in skrbi. Od podražitve materialov do pridobivanja delovnih dovoljenj, a prepričan sem, da bomo vse te izzive dobro obvladovali in jih pravočasno premagali,« je Hevka ostal optimist. »Leta 2026 se bomo vozili po tej progi,« je dodal.
