Sanacija po lanskih katastrofalnih poplavah bo zaradi razsežnosti ujme – pa tudi pomanjkanja kadra – dolgotrajna. Izredni ukrepi, izvedeni na vodotokih in namenjeni zlasti zagotavljanju pretočnosti ter stabilizaciji brežin, naj bi letos prešli v temeljito večletno sanacijo.
Pred natanko pol leta, 4. avgusta 2023, so se marsikje po Sloveniji oglasile sirene. Deroče reke so podirale mostove in odnašale vse, kar jim je stalo na poti – stroje, avtomobile, hiše ... Kar so strokovnjaki pred pol leta slutili, danes povedo z gotovostjo: v Sloveniji smo lani doživeli največje in najbolj intenzivne poplave, ki so bile kadarkoli zabeležene na našem prostoru. »V primeru Zgornje Savinjske doline, verjetno pa tudi na območju reke Meže na Koroškem, je pojav ponekod presegel 500-letno povratno dobo,« nam je v pogovoru za Dnevnik povedal gradbeni inženir in hidrotehnik Rok Fazarinc.
Z vidika sanacije smo danes še vedno na začetku: v fazi izvajanja interventnih oziroma izrednih ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili pretočnost strug – med drugim z odstranjevanjem ogromnih količin nanesenega materiala. Dela v okviru izrednih ukrepov bodo po ocenah ministrstva za naravne vire in prostor, direkcije za vode in službe vlade za obnovo zaključena najkasneje do konca junija letos.
Končna ocena neposredne škode poplav po januarski dopolnitvi presega 2,9 milijarde evrov, po ocenah Fazarinca pa bomo za samo sanacijo vodotokov potrebovali bistveno manj, od okoli 500 milijonov do milijarde evrov. A glavna skrb je, kako bomo denar porabili.
Pol leta po avgustovskih poplavah smo v uredništvu preverili tudi, kakšen epilog so dobile nekatere najbolj odmevne poplavne zgodbe lanskega leta. Nekateri so že popolnoma sanirali škodo, drugi še vedno bivajo v začasnih domovih. Zbrali smo nekaj zgodb o tem, kako poplavljenci živijo prvo zimo po katastrofi, kakšni so njihovi spomini na ujmo in kako jim je pri sanaciji pomagala država. Nekatere zgodbe so že zgodbe s srečnim koncem.
Škofja Loka: Nepozabni adrenalinski polet s helikopterjem
Ne le žalostne spomine, najhujše poplave v zgodovini naše države so naplavile tudi pretresljive zgodbe s srečnim koncem. Ena takšnih je bila uspešna evakuacija visoko noseče Škofjeločanke Natalije Dolinar iz gorske vasice Sveta Barbara nad dolino Hrastnice. Na usodni petek, 4. avgusta, je bila Natalija že osem dni čez rok poroda in bi se morala oglasiti na pregled v ljubljanski porodnišnici, a je zaradi močno poškodovane ceste in poplavljenega dvorišča ostala v hiši svojih staršev dobesedno odrezana od sveta. Njenemu klicu na pomoč na telefonsko številko 112 so se naslednji dan odzvali gorski reševalci, ki so se do nje prebili po skorajda neprehodnem terenu in ji pomagali pri vkrcanju v helikopter Slovenske vojske, s katerim so jo prepeljali v ljubljansko porodnišnico. Tam sta se Natalija in njen partner Jaka naslednji dan razveselila svoje prvorojenke – deklice Brine. Mimogrede, cesta, ki vodi do Natalijinega doma, je danes prevozna, a je dostop zaradi poškodb na cestišču še vedno otežen.
Na območju občine Škofja Loka je bilo sicer evidentiranih 407 poškodovanih objektov, na katerih je nastalo skupno za več kot 6,3 milijona evrov škode. Najbolj je bila prizadeta javna infrastruktura, skupna ocenjena višina škode znaša več kot 56 milijonov evrov. Na škofjeloški občini so z odzivnostjo države glede pomoči pri sanaciji zadovoljni, a poudarjajo, da popis škode še ne pove veliko o stroških vzpostavitve v prvotno stanje, saj bodo ti stroški, po projektantskih ocenah, lahko kar nekajkrat višji od sedaj ocenjene škode. »Pristojne državne službe so na našem območju naredile veliko na vodotokih – z izvedbo intervencijskih del takoj po poplavah, velike upe pa polagamo v sanacijske programe vodotokov, ki so v izdelavi, saj so ob toliko poškodovanih vodotokih potrebe res velike,« se nadejajo v kabinetu župana Tineta Radinje.
Medvode: Razmišljajo o prestavitvi nogometnega igrišča
Podivjani reki Sora in Sava sta v občini Medvode povzročili za dobrih 31 milijonov evrov škode, hudo poškodovana sta bili zasebna in javna infrastruktura. »Škoda je ocenjena na podlagi predpisane metodologije, medtem ko bo dejanska vrednost škode znana po sanaciji glede na vrednost del, ki bodo potrebna za vzpostavitev v prvotno stanje. Oktobra lani smo od države prejeli povračilo intervencijskih stroškov v vrednosti dobrih šeststo tisoč evrov in predplačilo za sanacijo škode v vrednosti dobrih pet milijonov evrov, s katerimi bomo lahko sanirali najnujnejše,« so pojasnili v kabinetu medvoškega župana Nejca Smoleta. Z odzivom države po poplavah so zadovoljni: »Pomoč je bila hitra in učinkovita.« Po besedah medvoškega župana so sanacijo v občini najprej izvedli na cestah, kasneje pa tudi na zahtevnejših objektih. Obnova močno poškodovane ceste pri kopališču v Goričanah in tamkajšnje avtobusne postaje se končuje, uspešno poteka tudi sanacija podvoza pod železniško progo v Vašah. Največji izziv jim trenutno predstavljata projektiranje in usklajevanje s soglasodajalci, saj je povpraševanje po projektantskih storitvah trenutno precej višje od ponudbe, kar podaljšuje postopke in viša cene. Kako pa je z nogometnim igriščem? Župan pravi, da ga bodo do pomladi sanirali do te mere, da bo na njem mogoče izvajati vadbe in tekme, medtem ko glede objektov nogometnega kluba in balinišča potekajo usklajevanja z državno tehnično pisarno o možnosti prestavitve na drugo lokacijo. Trenutna lokacija je namreč zaradi velike verjetnosti ponovnih poplav manj primerna.
Sneberje: Za novoletne praznike že na toplem in suhem
Avgusta je Sava poplavila bivalne prostore v naselju montažnih hiš v ljubljanskem naselju Snebersko nabrežje. Prebivalci so ob lastnem trudu in pomoči prijateljev, občine in nevladnih organizacij novoletne praznike že preživeli na toplem. Anita Lopojda je v soboto takoj po poplavah v šoku brodila v mulju sredi poplavljene dnevne sobe. »Preteklo je šest mesecev od poplave in uničenja celotnega pritličja. Povsod je bilo blato. Uničena tla smo razbili, uničene stene smo odprli, vse pohištvo in oprema so končali na odpadu,« se spominja Lopojdova, ki se je še posebej zahvalila prostovoljcem, ki so prvi dan po poplavah priskočili na pomoč. Po mesecu dni so že začeli sanacijo. Na pomoč sta priskočili občina in zveza prijateljev mladine, ki je upravljala sklad, s katerim so sofinancirali del obnove poplavljenih domov. Občina je poslala poziv podjetjem, s katerimi redno sodeluje, in ta so za obnovo ponudila enotno ceno. »S temi delavci smo se povezali, jim kuhali kavice, čaje, se skupaj smejali in jokali. Hvala odličnim delovodjem in vsem delavcem: Adisu, Bojanu, Mitji, Mersadu, Safetu, Draganu, Mikiju in preostalim mojstrom. Odlično ste opravili delo. Hvala MOL za pomoč,« je povedala Anita Lopojda. In zaključila: »Pri meni so bila konec decembra dela končana, nimam še vsega pohištva, nimam še kuhinje, ampak saj bo tudi to. Prvo sliko sem že obesila na steno.«
Kamnik: Še vedno živijo v začasnem domovanju
»Plaz, ki je zasul sosednjo hišo, nas je zbudil. Ko je nadstrešek padel na naš del hiše, smo se reševali po lestvi. Ven smo leteli v tem, kar smo imeli od dveh zjutraj na sebi,« nam je četrti dan po katastrofalni ujmi pripovedovala Svetlana Šimunovič, mati dveh otrok, ki je z družino živela v večstanovanjski hiši na lokaciji Stahovica 13. Štiri družine iz porušene hiše so vse od takrat nastanjene v apartmajih Term Snovik, ker se domov ne morejo vrniti. »Po postavitvi opornega zidu na prizidku se bo ena družina lahko vrnila domov, za preostale pa skupaj iščemo rešitve v okviru novogradenj na parcelah, ki so jih prizadeti občani imeli v lasti že pred poplavami,« so nam povedali na kamniški občini in dodali, da v Snoviku trenutno prebiva devet družin. Ena družina ima zagotovljeno začasno bivanje v občinskem stanovanju v Podružnični šoli Tunjice. Pet družin, ki imajo odločbo, da se v primeru večje količine padavin odmaknejo z naslova stalnega bivališča, pa prebiva doma. Lastnik prizidka v Stahovici se bo po končani sanaciji plazu vrnil v svoj dom. Preostali bodo zidali nove hiše na drugih nadomestnih lokacijah, ki so jih imeli v lasti pred katastrofalnimi poplavami v avgustu. V občini Kamnik se je na objekte, ceste in preostalo infrastrukturo oziroma v njihovo bližino zrušilo več kot 250 plazov. Končana je sanacija dveh plazov. V izvedbi je trenutno sanacija štirih večjih plazov, ki ogrožajo objekte. »Ugotavljamo, da znesek iz predhodne ocene škode nikakor ne bo zadostoval za celovito sanacijo, kar je povsem razumljivo, saj se šele ob pripravi projektne dokumentacije in tudi pri izvedbi samih del pokažejo dejanski stroški posamezne sanacije,« so povedali na kamniški občini ter pri tem izpostavili, da so ti stroški pri sanaciji plazov zaradi obsežnosti in zahtevnosti del ogromni. »Na to smo opozorili tudi ministrstvo za naravne vire in prostor. Država mora čim prej pristopiti k nakazilom celotnega preostanka sredstev iz naslova sanacije po poplavah,« so še povedali.
Rečica ob Savinji: Veliko od takrat še ni bilo postorjenega
Marija Ermenc iz Šentjanža v občini Rečica ob Savinji je le pet dni pred ujmo praznovala abrahama, nato pa sta se z možem odpravila na morje. V dobri veri, da bosta preživela miren dopust. A že po treh dneh so jima domači sporočili, da je doma vse narobe, da je Savinja podivjala. »Kako hudo je, nama sprva sploh niso hoteli povedati. Gasilci so se komaj prebili do nas in pripeljali k nam v Šentjanž moževa starša, ki najprej sploh nista želela zapustiti hiše. Njima je tudi vse uničilo,« se avgustovske ujme spominja Marija Ermenc, ki je s soprogom nemudoma prekinila dopust in se odpravila proti domu. Šele po dveh tednih pa sta Ermenčeva dojela, kako težka preizkušnja jih je doletela. »Hudo mi je bilo zlasti za moževa starša, ki sta mislila, da bosta v 82. letu mirno živela. Hvaležni smo številnim sorodnikom, prostovoljcem ter tudi sodelavcem, mojim in moževim, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Pa gasilcem seveda in drugim, ki so nas v tistih prvih dneh spomnili, da moramo tudi kaj jesti,« se spominja neumornega čiščenja Ermenčeva. Prizna pa, da je strah od takrat veliko večji, še posebej zato, ker veliko od takrat še ni bilo postorjenega. Struge so še vedno polne kamenja in ravno pri njih si je Savinja utrla novo pot neposredno na domačijo. Bagre so pridobili na lastne stroške, z avtoprikolicami so odvažali naplavine. »Sicer pa je pri nas še vedno vse razrito in razsuto. Občina je sem poslala bagre šele pred dnevi, ko so odkopali avto iz struge. Verjetno samo zaradi lepšega, ker se je tod mimo na Ljubno, kjer so bili smučarski skoki, peljalo veliko ljudi. In da bi dobili vtis, da se nekaj dela,« je sklenila sogovornica.
