Proračunski prihodki so bili januarja z 1,20 milijarde evrov za 10,5 odstotka višji kot v lanskem prvem mesecu, odhodki pa so bili z 863 milijoni evrov nižji za 7,3 odstotka. Ob neupoštevanju interventnih izdatkov za boj proti draginji in pomoč ter sanacijo po poplavah so odhodki dosegli 845 milijonov evrov in bili medletno nižji za 2,9 odstotka.
Proračunski presežek je tako dosegel 333 milijonov evrov, medtem ko je bil lani januarja pri 152 milijonih evrov. Ob neupoštevanju interventnih izdatkov je presežek letos januarja dosegel 351 milijonov evrov, v prvem lanskem mesecu pa 247 milijonov evrov.
Realna kupna moč javnih uslužbencev ni bila okrnjena
Proračunska gibanja na samem začetku leta so ugodna, a v fiskalnem svetu vseeno opozarjajo, da vnovične zahteve po dvigu plač v javnem sektorju predstavljajo bistveno kratkoročno tveganje za vzdržnost javnih financ. Pri tem izpostavljajo, da je bila s preteklimi ukrepi realna kupna moč javnih uslužbencev v povprečju ohranjena glede na obdobje pred epidemijo, poleg tega so bili v okviru interventnih ukrepov izplačani tudi obsežni dodatki.
Realna sredstva na zaposlenega so bila v povprečju prvih treh četrtletij lani za 2,7 odstotka večja kot v prvem četrtletju 2020, pri čemer izdatni covidni dodatki podobno kot številni draginjski ukrepi, ki vplivajo na finančni položaj gospodinjstev, v to primerjave še niso vključeni.
»Glede na to, da je delež mase plač sektorja država v BDP šesti največji v EU, ocenjujemo, da bi njen morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev le povečal tveganja za javne finance,« so jasni v svetu. Celoten obseg sredstev za zaposlene v sektorju država je v povprečju prvih treh četrtletij lanskega leta sicer dosegel 11,5 odstotka BDP.
Ob tem so v fiskalnem svetu spomnili, da so se ta tveganja od začetka epidemije že sicer povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic različnih kriz minulih let. Samo zaradi ukrepov, sprejetih od začetka leta 2022, je po oceni sveta javnofinančni saldo v obdobju 2022-2025 slabši za 1,5 odstotka BDP na leto.
Povečala se je tudi realna kupna moč pokojnin
Na fiskalnem svetu so analizirali tudi predhodne podatke o lanski realizaciji drugih javnih blagajn. Izpostavili so, da je zdravstvena blagajna leto 2023 zaključila s primanjkljajem (76 milijonov evrov) kljub okrepljeni rasti prihodkov od socialnih prispevkov in izdatnemu povečanju transferja iz državnega proračuna. Pri tem so opozorili, da ta transfer postaja vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvene blagajne in se od 2017 v povprečju letno povečuje za skoraj 40 odstotkov. Če je bil leta 2017 pri 43 milijonih evrov, je bil lani pri 358 milijonih.
Realna kupna moč pokojnin se je medtem po ugotovitvah fiskalnega sveta v zadnjih štirih letih povečala, saj je bila rast vseh vrst pokojnin višja od kumulativne inflacije. Skupni odhodki za pokojnine so se v zadnjih štirih letih namreč (brez upoštevanja interventnih dodatkov) povečali za 1,4 milijarde evrov oziroma 30 odstotkov. Razmeroma visoka rast pokojnin se bo nadaljevala tudi letos, kar bo posledica visoke redne uskladitve, ki je presegla osem odstotkov. Glede na to, da je bila rast odhodkov za pokojnine skoraj enaka povečanju nominalnega BDP v tem obdobju, je delež odhodkov za pokojnine lani ostal enak kot leta 2019, torej 9,6 odstotka BDP.
Ugodne razmere na trgu dela so obenem omogočale znižanje skupnega transferja iz državnega proračuna, ki je bil lani z 1,1 milijarde evrov oziroma. 1,8 odstotka BDP najnižji po letu 1995. Po finančnem načrtu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za letos naj bi se zaradi visoke redne uskladitve pokojnin transfer iz državnega proračuna letos okrepil na 2,1 odstotka BDP.
Bilanca proračunov občin je imela lani medtem s 126 milijoni evrov največji presežek doslej, ki je bil posledica dviga povprečnine in predvsem obsežnega transferja iz državnega proračuna zaradi sanacije po poplavah. Poleg tega se je rast odhodkov upočasnila, v prevladujoči meri kot posledica zastoja investicijske aktivnosti po lokalnih volitvah v 2022.
