Poslanci koalicijskega trojčka Gibanje Svoboda, SD in Levica so skupaj s poslanci opozicijske NSi v državni zbor vložili predlog novele zakona o političnih strankah, ki so ga pripravili na podlagi predlogov računskega sodišča. Predlog novele prinaša spremembe glede financiranja političnih strank, glob za prekrške in revizij poslovanja strank. Kot najpomembnejši cilj so izpostavili spremembo glede pridobivanja sredstev iz državnega proračuna, s katero bi na stranke prenesli sredstva državnega zbora, ki so namenjena za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam. V tem letu je za strokovno pomoč poslanskim skupinam na voljo nekaj več kot tri milijone evrov, doslej pa je bil iz tega naslova izplačan dober milijon evrov.
Bodo na koncu prikrajšani neparlamentarci?
Stranke lahko po doslej veljavni zakonodaji pridobijo največ 50 odstotkov proračunskih sredstev, ki jih državni zbor določi za dodatno strokovno pomoč poslancem. V predlogu novele bi ta delež povečali na 70 odstotkov, omenjena sredstva pa bi stranke lahko porabile tudi za svoje delovanje in poslovanje. Izplačevala bi se jim po dvanajstinah kot tekoči transferji, njihova višina bi se lahko med letom tudi spremenila. Predlagatelji novele s prvopodpisanim poslancem Gibanja Svoboda Borutom Sajovicem so omenjeno spremembo utemeljevali s tem, da sedanja zakonodaja »ne odraža dejanskih potreb delovanja poslanskih skupin, še posebno ne v povezavi s sodelovanjem s politično stranko«. Povezanost delovanja stranke in njene poslanske skupine je po njihovih navedbah »organska in je ni mogoče zamejiti na plačljivo opravljanje zgolj ozko določenih storitev«.
Druga pomembna novost glede financiranja strank, ki jo prinaša predlog novele, se nanaša na ukinitev pred desetletjem sprejete spremembe, na podlagi katere se četrtina vseh dotacij v enakih zneskih razdeli med vse stranke, ki so na volitvah dobile najmanj odstotek glasov volilcev, tri četrtine oziroma 75 odstotkov pa sorazmerno glede na volilni rezultat. Predlagatelji novele bi se vrnili na predhodno ureditev na tem področju, po kateri so bile stranke, ki so na volitvah prejele najmanj odstotek glasov, upravičene do desetih odstotkov sredstev, ki so v proračunu namenjena za financiranje političnih strank, do preostalih 90 odstotkov pa sorazmerno s številom glasov na volitvah. To pomeni, da bi Svoboda in SDS kot najmočnejši stranki v državnem zboru okrepili svoj finančni položaj v primerjavi z manjšimi strankami, zlasti zunajparlamentarnimi.
Do proračunskega financiranja je na podlagi rezultatov z lanskih parlamentarnih volitev upravičenih tudi enajst neparlamentarnih strank. Ogorčenje nad predlogom, ki bi po njihovih navedbah resno ogrozil delovanje neparlamentarnih strank in demokracije v Sloveniji, so že izrazili v zunajparlamentarni stranki Vesna.
Kot mogoča rešitev, da manjše stranke ne bi utrpele izpada sredstev, se omenja zvišanje proračunske postavke za financiranje političnih strank, ki je določena pri 0,017 odstotka BDP. Da zakon o političnih strankah potrebuje popravke in posodobitve, ki sledijo tudi predlogom računskega sodišča, pa ocenjujejo v SD. V SDS, ki ni prispevala podpisov pod predlog novele, sprememb ne komentirajo, neuradno pa jim ne bi nasprotovali, v NSi pa pravijo, da so prisluhnili argumentom računskega sodišča in da podpirajo spremembe, ki gredo na tem področju v smeri večje transparentnosti.
Omenimo še, da se za večino prekrškov po predlogu novele znižujejo globe tako za stranko kot za njeno odgovorno osebo.
Prag za državno financiranje se ne spreminja
Da bodo s predlagano ureditvijo financiranja političnih strank nekatere manjše zunajparlamentarne stranke gotovo prejele manj sredstev, ocenjujejo tudi na računskem sodišču. »Predvidevamo, da je predlagatelj opravil analizo, koliko je takšnih strank, kako se spremeni znesek prejetih sredstev za posamezno stranko in kakšen bo učinek predlaganega financiranja.« Na drugi strani pa je na parlamentarnih hodnikih mogoče slišati tudi ocene, da je bil pred desetletjem spremenjeni zakon »vaba« za to, da so se na politični sceni pojavile manjše stranke, katerih primarni cilj na volitvah je bil doseči odstotek glasov, ki prinaša finančna sredstva, ne pa neki resen politični nastop. Prag, ki ga morajo stranke preseči za zagotovitev državnega financiranja, je na lanskih volitvah v državni zbor znašal okoli 12.000 glasov, na parlamentarnih volitvah 2018 pa manj kot 10.000 glasov. SNS, ki je na lanskih volitvah osvojila 1,49 odstotka oziroma 17.736 glasov, iz državnega proračuna na mesec prejme dotacijo v višini 6227 evrov, kar v enem letu nanese 74.724 evrov.
Čeprav so na računskem sodišču že opozorili na to, da bi se prag za pridobitev pravice do financiranja iz proračunskih sredstev lahko na primer dvignil z enega na dva odstotka glasov volilcev, se predlagatelji novele za to spremembo niso odločili. Ko pa gre za spremembe pri sredstvih za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam, na računskem sodišču poudarjajo, da so v preteklosti predlagali razmislek o konceptu ureditve, torej, ali naj gre pri omenjenih izplačilih za strogo namenska sredstva ali ne. Glede na predlagano povečanje deleža in določitev, da se lahko del teh sredstev uporabi tudi za poslovanje stranke, menijo, da bo treba za zagotovitev transparentnosti in preglednosti zagotoviti ustrezno in dosledno dokumentiranje aktivnosti, za katere so bila sredstva porabljena.
