Posamezni poslanci državnega zbora so ob predstavitvi nove pravosodne ministrice Andreje Katič obudili vprašanje uzakonitve samostojnega kaznivega dejanja femicida – umora ženske, ki je navadno posledica partnerskega nasilja, Evropski inštitut za enakost spolov pa za femicid opredeljuje tudi mizoginistično pobijanje žensk, ubijanje žensk v imenu tako imenovane časti, ciljno usmerjeno pobijanje žensk v kontekstu oboroženega spopada in umore žensk pod okriljem organiziranega kriminala. »Če bi me vprašali tako na prvo žogo, s tem da ne vem, kakšne bi bile posledice, bi zagovarjala samostojno kaznivo dejanje femicida,« je odgovorila Katičeva, vendar hkrati napovedala ustrezen premislek. Na pravosodnem ministrstvu se sicer z vprašanjem problematike femicida ukvarjajo že skoraj eno leto. Poslanka Levice Tatjana Greif je namreč konec lanskega maja vladi predlagala, da naj v čim krajšem času v kazenski zakonik uvede inkriminacijo novega kaznivega dejanja femicida, femicid kot samostojno kaznivo dejanje pa je napovedovala tudi nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. »Čeprav pravna stroka poudarja, da so tovrstna kazniva dejanja že zajeta v obstoječih oblikah kaznivih dejanj, gre za tako intenzivno naraščajoč in skrb zbujajoč trend, da se mora odraziti tudi v sporočilnosti kazenskega zakonika, da gre za posebno hudo kaznivo dejanje,« je pred skoraj enim letom v intervjuju za Objektiv napovedala tedanja pravosodna ministrica.
Zaradi zakonske spremembe
ne bo manj umorov žensk
Na pravosodnem ministrstvu so že pod nekdanjo ministrico začeli pripravljati spremembe kazenskega zakonika. Pri tem so po besedah nove ministrice naleteli na dilemo, ali je bolje, da se v okviru kaznivega dejanja umora izrecneje določijo okoliščine, ki kažejo na femicid, ali pa se razmislek nadaljuje v smeri samostojnega kaznivega dejanja.
Kljub temu so v kazenskopravni in kriminološki stroki zadržani. Kot pravi dr. Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, uvajanje novih kaznivih dejanj, še posebej takrat, ko so inkriminirana dejanja že pokrita z obstoječimi kaznivimi dejanji – femicid konkretno s kaznivim dejanjem umora –, ni nujno nekaj koristnega ali smiselnega. »Moj ključni pomislek je znova uporaba kazenskega prava z namenom doseči cilj, ki mu kazensko pravo ni namenjeno, niti ga z njim ni mogoče doseči. Nova inkriminacija ne bo vplivala na število teh kaznivih dejanj – že sedaj so prepovedana z najstrožjimi sankcijami, kar jih sistem premore,« pravi docentka Mojca Plesničar in dodaja, da ima kazenskopravna prepoved res tudi neko simbolno vrednost, a se ta v zadnjem času pogosto zlorablja. »Po moji oceni tudi zato, ker je veliko lažje spremeniti zakon kot implementirati uspešne programe izobraževanja, ozaveščanja, prevencije, pomoči žrtvam. Tja bi se morala usmerjati naša pozornost, ne pa v spreminjanje zakonodaje, ki sama po sebi sploh ni slaba.« Kriminologinja ob tem tudi spomni, da morajo sodniki že od zadnje novele kazenskega zakonika v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi spola žrtve, to upoštevati kot posebno oteževalno okoliščino.
»Razumem, od kod prihaja predlog, razumem tudi realno sliko kriminalitete, kontekst posebne ranljivosti teh žrtev, a zdi se mi, da mora kazensko pravo izhajati iz abstraktnih primerov, ki zajemajo veliko situacij, in le ko je res nujno, iti v specifike,« ocenjuje raziskovalka s kriminološkega inštituta.
Okolje mora žrtve varovati
Da za rešitev pereče problematike nasilja nad ženskami in njegovih tragičnih epilogov bržkone ne bo dovolj (zgolj) vnos novega kaznivega dejanja v kazenski zakonik, nam je že lani pojasnila tudi dr. Jasna Podreka z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, ki ima do vprašanja opredelitve femicida kot posebnega kaznivega dejanja mešane občutke in je zagovornica bolj celostnega pristopa k problematiki. Docentka, ki se ukvarja z raziskovanjem nasilja v partnerskih odnosih, se je v imenu Društva SOS pred dnevi odzvala tudi na zahrbten umor 33-letnice iz okolice Ptuja, zoper katero sta se zarotila 37-letni mož in njegova 33-letna sodelavka. »Ne smemo dopustiti, da ti umori postanejo zgolj statistika ali običajen del naše resničnosti. Namesto tega moramo aktivno delovati za vzpostavitev okolja, ki nasilju ne daje prostora in ki podpira žrtve ter jih varuje. Varovati pa bi jih moralo tedaj, ko je še pravi čas, in ne tedaj, ko je že prepozno,« je poudarila Jasna Podreka in med drugim dodala: »Zato menimo, da so diskusije, ki vse svoje napore vlagajo v poostreno kaznovanje povzročiteljev femicida, precej nekonstruktivne, saj bi vse napore morali vlagati v preprečevanje femicida.«
